APDEJT.si

Nemška avtomobilska industrija se sooča s krizo, ki je v enem letu povzročila izgubo skoraj 50.000 delovnih mest. Po podatkih Statističnega urada je ob koncu tretjega četrtletja v tej panogi delalo 48.700 ljudi manj kot leto prej, kar predstavlja 6,3-odstotni padec, največji med vsemi večjimi industrijskimi panogami.

Proizvodnja v Nemčiji se je močno zmanjšala, še posebej v avtomobilski industriji in strojništvu, poroča Statistični urad. Podjetja imajo manj naročil, kar kaže na največji gospodarski upad od začetka vojne. Kljub naraščajočim geopolitičnim tveganjem nemška vlada ne načrtuje gospodarskih ukrepov.

Kitajska v zadnjih letih hitro povečuje svoj tržni delež v proizvodnji strojev za plastiko, kar predstavlja pritisk na nemška podjetja. Na sejmu K v Düsseldorfu je združenje inženiringa VDMA objavilo podatke, ki kažejo na rast kitajskega deleža v globalnem prometu.

Avtomobilska industrija je v Turčiji septembra postala vodilna izvoznica, saj je dosegla 3,7 milijarde dolarjev izvoza. Med glavnimi državami, kamor so izvažali, so Nemčija (1,73 milijarde dolarjev), Velika Britanija (1,25 milijarde dolarjev) in ZDA (1,09 milijarde dolarjev).

Šef Audija, Markus Döllner, je izrazil kritičnost do ponovne razprave o izklopu motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035 v EU. Meni, da je takšna debata kontraproduktivna, saj vidi v električnih avtomobilih najboljšo rešitev za zmanjšanje emisij CO2. O prihodnosti avtomobilske industrije so se proizvajalci avtomobilov pogovarjali s predstavniki Evropske komisije.

Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen ostaja zavezana cilju, da bodo vsi novi avtomobili v EU do leta 2035 pretežno podnebno nevtralni. Kljub tesnemu sodelovanju in usklajevanju z avtomobilsko industrijo, pri čemer je komisija nekatere zahteve upoštevala, pri drugih pa vztraja pri svojih ciljih, EU vztraja pri prvotnih načrtih za zmanjšanje emisij v prometnem sektorju.

Nemška avtomobilska industrija se sooča z zgodovinskim preobratom, ki po mnenju strokovnjakov ogroža prihodnost 3,2 milijona delovnih mest. Študija napoveduje, da bo do leta 2030 dodatnih 90.000 delovnih mest v tej industriji izgubljenih. Kriza nemške avtomobilske industrije naj bi bila šele na začetku.

Združene države Amerike so ukinile dolgoletno oprostitev plačila davkov za uvoz blaga iz tujine, katere vrednost je bila nižja od 800 dolarjev. Sprememba je začela veljati v petek in bo vplivala na Američane, ki so pogosto naročali blago iz tujine.

Nemčija po analizah postopoma izgublja svoje svetovne tržne deleže v ključnih panogah, kot so avtomobilska industrija, kemija in strojegradnja. Ta tihi upad koristi vse močnejšemu tekmecu. Študija analizira izvoz in ugotavlja, da Nemčija izgublja deleže na svetovnem trgu.

Evropski proizvajalci in dobavitelji avtomobilskih komponent so v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen izrazili zaskrbljenost glede doseganja strogih ciljev za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) za osebna in lahka gospodarska vozila. Opozarjajo, da so trenutni cilji, vključno z načrtom za dosego ničelnih emisij do leta 2035, v sedanjih razmerah preprosto neizvedljivi in zahtevajo ponovno oceno. Industrija trdi, da je izpolnjevanje teh ciljev prezahtevno.

Nemška avtomobilska industrija se sooča s težavami zaradi gospodarske krize, carin in splošne gospodarske upočasnitve. V zadnjem letu je bilo ukinjenih več kot 50.000 delovnih mest, kar predstavlja skoraj sedem odstotkov vseh delovnih mest v tej panogi. Strokovnjaki opozarjajo, da bo brezposelnost naraščala tudi med visoko izobraženimi kadri.

Nemška industrija se sooča z izgubo delovnih mest zaradi gospodarske krize. Avtomobilska industrija je v enem letu ukinila več kot 50.000 delovnih mest, zaposlenost v celotni industriji pa je padla na najnižjo raven od leta 2019. Analiza družbe EY kaže na poglabljanje krize v nemški industriji.

Kriza v nemški avtomobilski industriji je povzročila izgubo več kot 50.000 delovnih mest v enem letu, kar je največ v primerjavi z drugimi panogami. Na nemško avtomobilsko industrijo vplivajo ameriške dajatve in konkurenca na Kitajskem.

Kljub dogovoru med EU in ZDA, evropski sektor vina in žganih pijač ni bil izvzet iz 15-odstotnih ameriških carin, kar je povzročilo razočaranje med francoskimi izvozniki. Ameriški investitorji izražajo zaskrbljenost zaradi novih carin na evropske izdelke.

Geraldo Alckmin, podpredsednik Brazilije, je izjavil, da bi nova ureditev ameriškega ministrstva za trgovino lahko povečala konkurenčnost brazilskih izdelkov v ZDA za 2,6 milijarde ameriških dolarjev. Nacionalna konfederacija industrije (CNI) je sporočila, da bo v ZDA potekala misija, ki bo vključevala razprave o podatkovnih centrih in mineralih redkih zemelj.

Potrošniki v ZDA so julija še naprej kupovali, kar je povzročilo 0,5-odstotno rast maloprodaje. Predvsem so se povečali nakupi avtomobilov. Kljub temu pa se pričakuje, da bodo tarife predsednika Trumpa začele vplivati na delovna mesta in cene.

V nemški avtomobilski industriji že poteka odpuščanje, a se v prihodnjih letih obeta še poslabšanje, opozarja IG Metall. Sindikat poudarja, da je zdaj ključni trenutek za sprejemanje odločitev, ki bi lahko ublažile prihajajočo krizo in ohranile delovna mesta.

Kljub trgovinskim oviram, ki otežujejo poslovanje nemških podjetij, so številna podjetja, ki so del delniškega indeksa Dax, poročala o dobrih rezultatih poslovanja v Združenih državah Amerike. Kljub temu so skupni rezultati za drugo četrtletje slabši, vendar vsa podjetja niso enako prizadeta.

Nemški industrijski koncern Thyssenkrupp je postal bolj pesimističen glede tekočega poslovnega leta. Podjetje, ki ga prizadenejo zmanjšano povpraševanje in nižje cene, trpi zaradi šibkega tržnega okolja v pomembnih panogah, kot so avtomobilska industrija, strojegradnja in gradbeništvo. Poslovanje v vojaškem sektorju sicer cveti, vendar ne more nadomestiti šibkosti v drugih sektorjih.

Guvernerka Michigana, Gretchen Whitmer, se je v zasebnem srečanju v Ovalni pisarni sestala s predsednikom Donaldom Trumpom, da bi ga opozorila na negativne posledice njegovih carin na avtomobilsko industrijo v Michiganu. Whitmerjeva je poudarila, da so delovna mesta v avtomobilski industriji odvisna od spremembe Trumpove politike glede carin. Srečanje samo je že uspeh, saj Whitmerjeva velja za potencialno kandidatko za predsedniško nominacijo leta 2028.

Kongres je začel postavljati vprašanja glede financiranja Trumpovega programa množičnih deportacij iz republikanskega zakona o davčnih olajšavah in zmanjšanju porabe, saj se poraja vprašanje, kam gre ves ta denar.

Guvernerka Michigana, Gretchen Whitmer, se je zasebno sestala s predsednikom Donaldom Trumpom v Ovalni pisarni in ga poskušala prepričati, da bi spremenil svojo politiko carin, saj te ogrožajo delovna mesta v avtomobilski industriji v Michiganu. Trump ni bil naklonjen njenim argumentom.

Avtomobilska industrija se sooča s krizo, brandenburški gospodarski minister pa je zaskrbljen, da bodo morebitni prihranki enostransko prizadeli vzhodno Nemčijo. Minister apelira na avtomobilske proizvajalce, naj pri varčevanju ne pozabijo na vzhod Nemčije.

Glavni japonski pogajalec za carine je odpotoval v ZDA, da bi se zavzemal za hitro znižanje avtomobilskih carin. EU je sporočila, da bo 15-odstotna stopnja veljala tudi za avtomobile in avtomobilske dele, razen za tiste iz oddelka 232.

Vrhovno sodišče Združenega kraljestva bo sprejelo odločitev v zvezi s finančnimi pogodbami za avtomobile, ki naj bi bile nepravilno prodane. Odločitev bi lahko imela velik vpliv na industrijo in pomenila odškodnino za milijone voznikov.

Trumpova administracija si prizadeva razveljaviti večino okoljskih predpisov ZDA, vključno s tistimi, ki urejajo emisije iz vozil. Agencija za varstvo okolja (EPA) želi umakniti ugotovitev o nevarnosti, kar je del agende "vrtaj, otrok, vrtaj", ki po mnenju strokovnjakov predstavlja resno grožnjo. EPA prav tako cilja na ključne predpise o onesnaževanju vozil, kar bi avtomobilskim proizvajalcem otežilo prehod na električna vozila.

Potekalo je zaslišanje pritožbenega sodišča o izpodbijanju Trumpovih carin s strani držav in podjetij. Donald Trump je branil svojo agresivno tarifno politiko pred ključno sodno obravnavo, ki bi lahko preoblikovala njegovo trgovinsko strategijo.

Podjetje ZF Friedrichshafen je v prvem polletju ponovno zabeležilo izgubo, ki je znašala 195 milijonov evrov, kot je sporočil finančni direktor Michael Frick. Kriza v podjetju se zaostruje, kar vpliva tudi na zmanjševanje števila zaposlenih.

Trumpova administracija je razmišljala o ustavitvi vseh projektov vetrnih elektrarn na zveznem ozemlju in v zveznih vodah, hkrati pa je želela odpraviti zadnje večje okoljske predpise za ameriško avtomobilsko industrijo. Predlagali so tudi preklic prelomne »ugotovitve o nevarnosti«, ki je predstavljala osrednjo podlago za regulacijo izpustov toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam v ZDA.

Frankfurtska borza je bila danes pod vplivom zaskrbljenosti glede konjunkture in mešanih poslovnih rezultatov velikih koncernov. Šibki signali nemškega gospodarstva, ki se je v drugem četrtletju skrčilo, so prispevali k padcu delnic. Avtomobilski proizvajalci so bili primorani znižati svoje napovedi zaradi povišanja carin na izvoz avtomobilov v ZDA, ki so se aprila dvignile s 2,5 na 27,5 odstotka, nato pa ustalile pri 15 odstotkih, kar negativno vpliva na bilance koncernov.

Evropska unija in ZDA so po štirih mesecih pogajanj dosegli trgovinski sporazum, ki predvideva zvišanje carin na evropske izdelke, čeprav je Bruselj sprva vztrajal pri pravičnem in uravnoteženem dogovoru. Andre Ventura, predsednik stranke Chega, je dogovor kritiziral kot 'slabega za Evropo', pripisujoč krivdo 'šibkemu evropskemu bloku s šibkimi voditelji'. Dogovor še posebej negativno vpliva na avtomobilsko industrijo, saj določa 15-odstotno carino na vozila, izvožena v ZDA, kar naj bi povzročilo odpoved izvoza in rast cen v avtomobilskem sektorju. Prvotno predlagana carina je bila 30-odstotna.

Bruselj je zagovarjal sporazum z Washingtonom o 15-odstotnih carinah na večino EU blaga, češ da je to bil najboljši možni dogovor, ki so ga lahko dosegli z Donaldom Trumpom. Kljub temu nekateri kritiki trdijo, da je Trump s tem sporazumom "vsili svojo voljo" Evropi, saj EU ni imela dovolj sredstev za učinkovit odpor. Podrobnosti sporazuma med ZDA in EU so še vedno nepopolne in se čakajo na objavo. Analitiki poudarjajo, da Evropa ni imela moči, da bi se uspešno uprla zahtevam Trumpove administracije.

Avtomobilska industrija v EU je trgovinski dogovor z ZDA sprejela kot umiritev napetosti, vendar bo morala po mnenju strokovnjakov zaradi uvedbe carin na evropski izvoz kljub temu plačati visoke stroške. Po objavi novice so delniški trgi v svetovnem merilu padli, medtem ko je ameriški dolar skočil najvišje po maju. Evro je glede na valute skupine G10 oslabel. Cene nafte so se zvišale za 2 odstotka. Medtem ko so francoski izvozniki potrdili, da bo trgovinski dogovor ohranil brezcarinsko trgovino z žganimi pijačami, pa bi lahko sporazum farmacevtsko industrijo stal med 13 in 19 milijardami dolarjev, saj so blagovne znamke zdravil prav tako podvržene 15-odstotni carini.

Novi trgovinski sporazum med EU in ZDA je v Belgiji povzročil mešane politične odzive, saj so nekateri sporazum označili za odraz evropske šibkosti, medtem ko so drugi opozorili na morebitne milijardne stroške, ki bi jih lahko sporazum prinesel, zlasti za avtomobilsko industrijo. Posebej prizadet je bil belgijski farmacevtski sektor, zaradi morebitnih carin in posledic na izvoz. Kljub temu, da je komisar Maroš Šefčovič pojasnil, da sporazum vključuje tudi Ukrajino, podrobnosti niso bile razkrite. Borzni trgi so sprva izrazili olajšanje, a se je razpoloženje ob objavi dogovora obrnilo v zaskrbljenost. Francija je sporazum ostro kritizirala, premier François Bayrou ga je označil za kapitulacijo, zaradi česar je bila kritična tudi Socialistična stranka (PS). Švicarske farmacevtske izvoznike so prizadele carine, ki bi lahko močno vplivale na njihov izvoz v ZDA. Madžarski premier Viktor Orbán je zagrozil z vetom na prihodnji evropski proračun, medtem ko se poglablja korupcijski škandal, ki obkroža francosko Socialistično stranko.

Združene države Amerike in Evropska unija so dosegle dogovor v carinskem sporu, vendar podrobnosti še niso povsem znane. Ta dogovor bo imel pomembne posledice za nemške proizvajalce avtomobilov, kot so Mercedes, Audi in drugi, še posebej zaradi dodatnega sporazuma, ki je bil naknadno dodan. Težave so nastale kljub znižanju napovedanih carin s 30 na 15 odstotkov, kar je prineslo le kratkotrajno olajšanje avtomobilski industriji. Medtem ko je bil sporazum sprva predstavljen kot uspeh, se postavlja vprašanje, ali je to resnično zmaga ali poraz za EU, še posebej glede na negativne posledice za nemško gospodarstvo.

Novi dogovor med Evropsko unijo in ZDA glede carin na jeklo je bil deležen močnih kritik, saj naj bi bil izrazito enostranski in neugoden za EU. Medtem ko je Donald Trump dogovor slavil kot zmago, so evropski voditelji in analitiki izražali razočaranje, saj so nekatere carine ostale v veljavi za EU, medtem ko ZDA niso plačevale ničesar. Evropa se je izognila konfrontaciji z ZDA, predvsem zaradi strahu pred prelomom odnosov na področju Nata in Ukrajine, kar je pretehtalo ekonomske interese. Avtomobilska industrija je bila prav tako razočarana nad dogovorom, madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, označivši jo za »lahko kategorijo« v pogajanjih. Kritiki so dogovor označili za »rušilen« za Evropo, saj naj bi ta pokazala svojo nesposobnost obrambe lastnih interesov zaradi prevelike odvisnosti od izvoza.

Najnovejši članki razkrivajo globoko razočaranje v Nemčiji nad trgovinskim dogovorom z ZDA, kjer ga nekateri označujejo za "bankrotno izjavo". Kljub temu, da naj bi se carine zmanjšale, nemška podjetja in avtomobilska industrija izražajo zaskrbljenost glede prihodnjih 15-odstotnih carin na avtomobile, kar pomeni višjo obremenitev v primerjavi s preteklimi obdobji, kljub manjši obljubi o odpravi carin na nekatere sektorje. Obstaja tudi dvom o dejanski učinkovitosti dogovora, saj naj bi EU popustila ameriškim pritiskom, pri čemer Evropska komisija nima neposrednega vpliva na obljube o naložbah v ZDA, kar dodatno zmanjšuje verodostojnost sporazuma.

Nemški kancler Friedrich Merz je pozdravil nov trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Posebej je izrazil olajšanje za avtomobilsko industrijo, ki se je pred tem soočala z visokimi 27,5-odstotnimi carinami.

Kljub temu, da je carinski dogovor med EU in ZDA začasno umiril trgovinski konflikt, se pojavljajo številne kritike. Strokovnjaki in komentatorji ocenjujejo dogovor kot znak šibkosti Evropske unije, saj je ta 'popustila' zahtevam ZDA, kar naj bi prineslo dolgoročno visoke stroške za evropsko gospodarstvo. Posebno razočaranje je izrazila avtomobilska industrija, saj bo po novem na evropske avtomobile v ZDA veljala 15-odstotna uvozna carina, medtem ko naj bi bili ameriški avtomobili v EU uvoženi brez carin. Ta dogovor, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila kot uspeh, naj bi bil edina možnost za EU zaradi njene varnostne in gospodarske odvisnosti ter notranje deljivosti. Nizozemska in Evropa se pripravljata na posledice 15-odstotne uvozne dajatve na evropske izdelke, ki jih bodo plačevali ameriški uvozniki. Kritiki opozarjajo na masivno neravnovesje med carinami in svarijo, da je Evropska unija velika poraženka tega dogovora.

Ameriške carine v višini 15 odstotkov naj bi se nanašale tudi na farmacevtski izvoz, ki je skupaj s polprevodniki predstavljal večino irskega izvoza v ZDA v letu 2024. Direktor irske destilarne Boann Pat Cooney je opozoril, da bodo 15-odstotne carine na irski viski imele “resen” vpliv in pozval vlado k podpori domačim podjetjem.

Nizozemska farmacevtska industrija je izrazila zaskrbljenost glede negotovosti, ki so jih prinesle ameriške uvozne carine na evropska zdravila po nedavnem trgovinskem dogovoru med ZDA in EU. Kljub temu, da je bil dogovor sklenjen in je preprečil popolno trgovinsko vojno, se pojavljajo podrobnosti, ki kažejo, da je Evropska unija izgubila boj z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede tarif.

ZDA so dovolile uvoz govejega mesa iz Avstralije, kar bi lahko povzročilo višje stroške in nižje poslovanje za ameriške kmete. V avtomobilski industriji so se proizvajalci zaradi vpliva carin znašli v težavnem položaju, saj so morali prilagoditi svoje strategije, kljub sicer močni prodaji, pa so dobički padali. Na stroške so vplivali tudi carinski ukrepi na kmetijsko opremo in jeklo ter aluminij.

Avtomobilska industrija, zlasti v Nemčiji in Avstriji, izraža veliko nezadovoljstvo nad predlaganimi evropskimi predpisi o prepovedi vozil na notranje zgorevanje. Šefi avtomobilskih koncernov menijo, da bi morala biti prepoved prostovoljna in ne obvezna, saj bi predlagana prepoved za najemniška vozila in službene flote od leta 2030, ki bi prizadela približno 60 % trga novih vozil, močno vplivala na poslovanje. EU naj bi sicer popuščala pri obveznosti glede e-avtomobilov, kar nakazuje morebitno omilitev predpisov.

Maroc Telecom je v prvi polovici leta 2025 zabeležil 1,6-odstotno rast čistega dobička skupine, ki je dosegel skoraj 2,96 milijarde dirhamov. Medtem pa je Banka Al-Maghrib (BAM) v svojem zadnjem letnem poročilu ugotovila, da so velike banke v Maroku še naprej dominirale na trgu, saj pet največjih bank obvladuje 76 % celotnega bančnega trga. Platforma "AJAL" je v letu 2024 zabeležila 137 novih dobaviteljev.

Japonska je z Združenimi državami Amerike podpisala trgovinski sporazum, ki vključuje obljubo Japonske o naložbi 550 milijard ameriških dolarjev v ZDA ter zmanjšanje ameriških carin na japonske izdelke na 15 %. Kljub temu so se pojavile kritike, da so ZDA v pogajanjih popustile preveč. Ameriški proizvajalci vozil namreč opozarjajo, da sporazum favorizira japonske tekmece in ogroža ameriško trgovinsko politiko, saj pogoji niso povsem jasni in bi lahko vodili v škodo za domačo avtomobilsko industrijo.

Viri poročajo, da sta EU in ZDA blizu dogovora o 15-odstotnih uvoznih carinah na nekatere evropske izdelke, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. EU je pripravila povračilne ukrepe v vrednosti skoraj 100 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj. Rast na evropskih borzah je bila deloma posledica optimizma zaradi ameriškega trgovinskega sporazuma z Japonsko, kar je spodbudilo upanje na podoben dogovor med EU in ZDA, zlasti za avtomobilski sektor. Nemški kancler je omenil nujnost odločitev.

Najnovejše vohunske fotografije so prvič razkrile notranjost prihajajočega modela BMW X5 (kodno ime G65) za leto 2027, kar potrjuje pričakovanja o oblikovnih potezah. Čeprav zunanjost vozila, razen novih platišč, ni doživela bistvenih sprememb od prejšnjih opažanj, so fotografije notranjosti ponudile podroben vpogled v kabino, vključno z novim volanom.

Nemški kancler Friedrich Merz je Evropsko komisijo ponovno opozoril pred morebitnimi strogimi pravili glede izpustov CO2 za službena vozila. Poudaril je, da avtomobilska industrija predstavlja eno ključnih panog v Evropi, ki je ne smemo ogroziti z absolutnimi prepovedmi. Merz se zavzema za iskanje alternativnih načinov za zmanjšanje emisij CO2 v prometu, ki ne bi škodovali tej industriji, hkrati pa je opozoril Bruselj pred uničenjem »ključnih industrij«.

Podatki evropskega statističnega urada potrjujejo, da so Združene države Amerike glavno tržišče za avtomobilsko industrijo Evropske unije. Izvoz avtomobilov v ZDA zagotavlja tretjino delovne sile v tem sektorju EU in vzdržuje 2,5 milijona delovnih mest, kar poudarja pomembno vlogo ameriškega trga za evropsko gospodarstvo.