APDEJT.si

NASA je spremenila pogodbo z Boeingom za Starliner, s čimer je zmanjšala število prihodnjih misij in zadnji dve misiji naredila opcijski. Po spremembi pogodbe bo Starliner na svoji prvi misiji na Mednarodno vesoljsko postajo prevažal samo tovor.

Ariana Afghan Airlines načrtuje nakup treh tovornih letal v vrednosti med 25 in 35 milijoni dolarjev, da bi znižala stroške prevoza in razširila afganistanske izvozne zmogljivosti, zlasti za sadje. Letala bodo bodisi Boeingova bodisi Airbusova. Namen nakupa je pospešitev zračnega prevoza izvoznega blaga.

FlyDubai je naročil 75 dodatnih letal Boeing 737 MAX v vrednosti 13 milijard ameriških dolarjev in ima možnost nakupa še 75 letal. Emirates pa je naročil 8 letal Airbus A350-900 po ceni 3,4 milijarde ameriških dolarjev.

FlyDubai, nizkocenovna letalska družba, je na letalskem sejmu v Dubaju naročila 150 letal Airbus A321neo, s čimer prvič širi svojo floto izven Boeinga. Poleg tega je AerCap podpisal sporazum o najemu treh novih letal Boeing 737 MAX in dveh Boeing 737NG z novim kupcem FlySafair. Ethiopian Airlines pa se je zavezal k nakupu 11 dodatnih letal Boeing 737 MAX.

Letalska družba Emirates je na letalskem sejmu v Dubaju naročila 65 letal Boeing 777-9, s čimer želi povečati svojo floto zaradi velikega povpraševanja po letih.

Senegalska letalska družba Air Sénégal je v Dubaju podpisala sporazum o nakupu devetih letal Boeing 737 MAX. Naročilo, ki so ga objavili na letalskem sejmu, vključuje tudi možnost nakupa dodatnih šestih letal. Nakup naj bi posodobil floto in podprl širitev regionalnega in mednarodnega omrežja Air Sénégal.

Na otvoritvi letalskega šova v Dubaju je letalska družba Emirates napovedala naročilo 65 letal Boeing 777-9, katerih skupna cena je ocenjena na 38 milijard dolarjev. S tem nakupom želi družba povečati svojo floto.

Družine nekaterih žrtev dveh smrtonosnih nesreč letala Boeing 737 MAX, v katerih je umrlo 346 ljudi, so pri ameriškem pritožbenem sodišču vložile pritožbo, s katero želijo razveljaviti odločitev sodnika. Ta je odobril zahtevo Ministrstva za pravosodje za opustitev kazenskega postopka proti proizvajalcu letal.

Več tisoč strojni tehnikov Boeinga na Srednjem zahodu ZDA, ki sestavljajo vojaška letala in orožje, je v četrtek potrdilo novo petletno pogodbo. S tem so končali trimesečno stavko, med katero so zavrnili štiri prejšnje ponudbe podjetja. Nova pogodba vključuje 24-odstotno povišanje plač in 6.000 dolarjev bonusa ob podpisu za 3.200 delavcev, ki so začeli stavkati 4. avgusta.

Ameriški proizvajalec letal Boeing je moral družini indijske državljanke Shikhe Garg, ki je umrla v strmoglavljenju letala 737 max družbe Ethiopian Airlines marca 2019, izplačati 28,45 milijona dolarjev (24,5 milijona evrov) odškodnine. Odločitev je sprejelo ameriško zvezno sodišče v Chicagu, kar predstavlja epilog prve civilne tožbe po nesreči.

To je bila prva civilna tožba proti ameriškemu proizvajalcu letal po strmoglavljenju letala 737 MAX 8 družbe Lion Air oktobra 2018 in strmoglavljenju letala Ethiopian Airlines.

Letalska družba Akasa Air bo kmalu začela izvajati mednarodne lete iz Delhija, poleg tega pa pričakuje hitrejšo dostavo letal Boeing. Podjetje je začelo delovati avgusta 2022 in ima trenutno floto 30 letal, ki letijo na 24 domačih in šest mednarodnih destinacij. Soustanovitelj in komercialni direktor Akasa Air, Praveen Iyer, je izjavil, da bodo kmalu imeli mednarodne odhode iz Delhija. Trenutno družba izvaja 24 dnevnih odhodov iz Delhija in načrtuje širitev na različne mednarodne destinacije, vključno s Singapurjem.

Ameriški regulator civilnega letalstva je odredil prizemljitev vseh tovornih letal MD-11 zaradi inšpekcij po nesreči letala UPS v Kentuckyju, v kateri je umrlo 14 ljudi. UPS in FedEx sta začasno ustavila lete, medtem ko Boeing pregleduje varnostne ukrepe. Letalo McDonnell Douglas MD-11, ki ga je upravljal UPS, je eksplodiralo in zagorelo kmalu po vzletu.

Po strmoglavljenju tovornega letala MD-11 družbe UPS kmalu po vzletu z letališča Muhammad Ali v Louisvilleu v Kentuckyju, v katerem je umrlo 14 ljudi, je Boeing svetoval operaterjem, da prizemljijo letala McDonnell Douglas MD-11. UPS in FedEx sta nato iz previdnosti prizemljila vsa svoja letala MD-11. Prizemljitev UPS-ovih letal predstavlja približno 9% celotne flote.

Po strmoglavljenju tovornega letala MD-11 v Kentuckyju je družba UPS na priporočilo proizvajalca Boeinga začasno ustavila vse polete z letali te vrste. Število žrtev nesreče se je povečalo.

Po strmoglavljenju tovornega letala UPS v Louisvilleu v Kentuckyju, preiskovalci še vedno iščejo žrtve na območju razbitin. Identificirali so tudi nekdanjega gasilskega poveljnika iz osrednjega Teksasa kot eno od žrtev. Prebivalci in podjetja so vložili kolektivno tožbo proti UPS, General Electric in Boeingu zaradi poškodb, izgubljenega posla in materialne škode, ki so nastale zaradi nesreče, v kateri je umrlo najmanj 12 ljudi. Trdijo, da je bilo letalo Boeing, ki ga je upravljal UPS, nepravilno vzdrževano, kar je povzročilo več eksplozij in požar.

UPS in FedEx sta začasno prizemljila vseh 57 tovornih letal MD-11 v svojih flotah zaradi varnostnih pregledov po nesreči v Kentuckyju. Prizemljitev je bila izvedena iz previdnosti.

Uzbekistanski letalski prevoznik Uzbekistan Airways je povečal svoje naročilo za letala Boeing 787 Dreamliner. Podjetje je fiksno naročilo povečalo z 14 na 22 letal 787-9. Dogovor je bil podpisan v Washingtonu med udeležbo uzbekistanskega predsednika na vrhu »C5+1«.

Ameriško sodišče je odobrilo dogovor med vlado ZDA in Boeingom, s katerim se podjetje izogne kazenskemu pregonu za nesreči letal 737 MAX. Boeing bo plačal 1,1 milijarde dolarjev.

Turška letalska družba Turkish Airlines je dosegla dogovor z družbo GE Aerospace za dobavo motorjev, rezervnih delov in storitev vzdrževanja za 75 letal Boeing 787. Naročilo vključuje 50 trdnih in 25 opcijskih naročil za modele B787-9 in B787-10, z dobavami med letoma 2029 in 2034.

Zvezni sodnik v Teksasu je odobril umik obtožnice proti Boeingu v zvezi z dvema strmoglavljenjema letal 737 MAX, v katerih je umrlo 346 ljudi. Boeing se je v zameno dogovoril za plačilo dodatnih 1,1 milijarde dolarjev kazni in investicij.

V Chicagu se je začela prva civilna tožba v zvezi s strmoglavljenji letal Boeing 737 MAX. Družine žrtev nesreče letalske družbe Ethiopian Airlines leta 2019, v kateri je umrlo 157 ljudi, zahtevajo odškodnino. Boeing je priznal odgovornost za nesrečo.

Boeing se je soočil z dodatnimi zamudami pri dobavi letal 777X, kar je povzročilo skoraj 5 milijard dolarjev stroškov. Prva dobava je bila prestavljena na leto 2027. Kljub temu je podjetje poročalo o pozitivnem denarnem toku v tretjem četrtletju zaradi povečanega števila dobavljenih letal, vendar so izgube presegle pričakovanja analitikov.

Kitajska ambicija, da bi s svojim domačim potniškim letalom C919 konkurirala Boeingu in Airbusu, se sooča s težavami. Dobave končanih letal bodo verjetno precej zaostajale za ciljem, ki so ga napovedali za letošnje leto. C919, ozkotrupno potniško letalo, katerega cilj je konkurirati Boeingu 737 in Airbusu, se sooča z ovirami zaradi naraščajočih trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko.

Delavci Boeing Defense v okolici St. Louisa so zavrnili najnovejšo ponudbo pogodbe podjetja. Stavka, ki je že povzročila zamude pri dostavi lovskih letal in drugih programov, se tako nadaljuje. Podjetje Boeing je izrazilo razočaranje nad rezultatom glasovanja, ki je bilo tesno.

V Hongkongu je tovorno letalo iz Dubaja ob pristanku na letališču zdrsnilo s steze v morje. Umrla sta dva varnostna delavca letališča, medtem ko so štiri člane posadke rešili in prepeljali v bolnišnico. Na Majorki so zaradi neznanih razlogov preusmerili več letov.

V Hongkongu je tovorno letalo družbe Emirates ob pristajanju zdrsnilo s pristajalne steze in delno končalo v vodi. V nesreči sta umrli dve osebi. Policija preiskuje vzrok nesreče.

Tovorno letalo Boeing 747 turške družbe ACT Airlines je na letališču v Hongkongu zdrsnilo s steze in padlo v morje. Pri tem je letalo trčilo v servisno vozilo, v katerem sta umrla dva varnostnika.

Let družbe United Airlines iz Denverja v Los Angeles je bil preusmerjen v Salt Lake City, potem ko so piloti med letom odkrili razpoko na eni od plasti vetrobranskega stekla. Zvezni uradniki preiskujejo incident. Letalo je varno pristalo, podrobnosti o morebitnih poškodbah niso znane.

Ameriški letalski proizvajalec Boeing je prejel dovoljenje ameriškega regulatorja FAA za povečanje proizvodnje letal 737 MAX. Po incidentu z odpadlim delom letala družbe Alaska Airlines je bila proizvodnja omejena na 38 letal mesečno, zdaj pa lahko proizvedejo do 42 letal mesečno.

Družine žrtev letalske nesreče družbe Jeju Air, ki se je zgodila konec prejšnjega leta, so v ZDA vložile tožbo proti ameriškemu proizvajalcu letal Boeing. Družine podjetje obtožujejo proizvodnih napak, ki naj bi bile vzrok za nesrečo. Tožba je bila vložena na ameriškem sodišču.

Airbus A320 je prehitel Boeing 737 glede na skupno število dobavljenih letal, s čimer je evropski enokrilni model prevzel vodstvo na trgu. Uspeh Airbusa je delno posledica težav z varnostjo in kakovostjo, ki so v zadnjih letih prizadele Boeing.

Boeing je prejel večletne pogodbe v vrednosti približno 2,7 milijarde dolarjev za proizvodnjo več kot 3.000 sistemov za vodenje raket Patriot Advanced Capability-3 (PAC-3) do leta 2030. Proizvodnja naj bi dosegla do 750 enot letno. Pogodbe poudarjajo naraščajoče globalno povpraševanje po sistemih protiraketne obrambe.

Argentinski predsednik Javier Milei bo odpotoval v Združene države Amerike, kjer se bo srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje naj bi potekalo v torek, pričakuje pa se, da bosta voditelja razpravljala o gospodarskem reševanju Argentine s strani ZDA, ki naj bi znašalo 20 milijard dolarjev. Ameriški ambasador v Argentini, Peter Lamelas, je izrazil podporo ZDA argentinski vladi in napovedal krepitev vezi med državama.

Indijski regulator za letalstvo, DGCA, je zahteval od družbe Air India, da ponovno pregleda Ram Air Turbines (RAT) na letalih Boeing 787, ki imajo zamenjane PCM module. Zahtevali so tudi poročilo o preventivnih ukrepih od podjetja Boeing, s poudarkom na preprečevanju nenadzorovanega aktiviranja RAT. Ukrep sledi incidentu AI-117, kjer je prišlo do nenamernega aktiviranja turbine.

Kitajska je napovedala protiukrepe, če bo ameriški predsednik Donald Trump uresničil grožnje o uvedbi 100-odstotnih carin na kitajsko blago. Kitajska je pozvala ZDA, naj spore rešujejo s pogajanji in ne z grožnjami. Ponovno zaostrovanje trgovinske vojne ogroža srečanje med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom.

Ameriške delnice so v petek padle, potem ko je predsednik Donald Trump zagrozil z zvišanjem carin na kitajsko blago, kar je povzročilo strah pred ponovno oživljeno trgovinsko vojno. Indeks S&P 500 je padel za 2 %, Dow Jones Industrial Average pa za 598 do 900 točk. Trump je omenil kitajske omejitve izvoza redkih zemelj, ki so ključne komponente v pametnih telefonih, avtomobilih in drugih izdelkih, kot razlog za zaostritev.

Republikanci so ostro kritizirali senatorja Schumerja zaradi njegovega priznanja glede zaprtja vlade s strani demokratov. Medtem pa so demokrati v Fairbanksu na Aljaski prvič po desetih letih osvojili županski stol, saj je demokratka Mindy O’Neall premagala dosedanjega konservativnega župana Davida.

Airbus A320 je presegel Boeing 737 in postal najbolj dobavljano potniško letalo v zgodovini letalstva. Zadnje letalo je bilo dobavljeno savdskemu prevozniku Flynas. Kriza ameriškega proizvajalca Boeing je pripomogla k uspehu evropskega konkurenta.

Po tem, ko se je na letalu Air India med letom nenadoma aktiviral Ram Air Turbine (RAT), sistem za zasilno napajanje, indijski piloti pozivajo k temeljitim pregledom vseh električnih sistemov Boeingovih 787 Dreamlinerjev v državi. Indija je od Boeinga zahtevala informacije in preventivne ukrepe glede dogodka. Incident je sprožil zaskrbljenost glede varnosti letal Boeing 787 Dreamliner.

Uprava družbe Boeing pričakuje, da se bo stavka delavcev, ki se je začela v začetku avgusta, nadaljevala še več tednov ali celo mesecev. Podjetje je že začelo zaposlovati nove stalne delavce za zamenjavo stavkajočih, zdaj pa namerava pospešiti ta proces z angažiranjem podizvajalcev.

Boeing bo prejel pogodbo v vrednosti do 123 milijonov dolarjev za zamenjavo 30.000-kilogramskih bomb za uničevanje bunkerjev, ki jih je ameriška vojska junija odvrgla na iranska jedrska postrojenja. Med kratko izraelsko-iransko vojno naj bi se v Washingtonu odvijali dogodki, ki naj bi razkrili prisotnost izraelskih častnikov v Pentagonu, kar je razkril Tucker Carlson.

Letalski proizvajalec Boeing razvija novo letalo, ki naj bi nadomestilo model 737 MAX, ki je bil večkrat kritiziran zaradi varnostnih pomanjkljivosti. Ta poteza naj bi povrnila zaupanje v trg in okrepila položaj Boeinga v primerjavi s konkurenčnim Airbusom. Pri novem modelu naj bi Boeing po desetletjih razmišljal o zamenjavi dobavitelja motorjev.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je Boeingu vrnila delno pooblastilo za certificiranje letal 737 MAX in 787, ki ga je odvzela po nesrečah letal 737 MAX v letih 2019 in 2022 ter nedavni težavi z odlomom dela letala Alaska Airlines. Ta odločitev pomeni ponovno zaupanje v Boeingove varnostne postopke, čeprav z omejitvami.

Turkish Airlines je napovedal, da bo svojo floto razširil z nakupom 225 novih letal Boeing, vključno s 75 širokotrupnimi letali Boeing 787-9 in 787-10. Ta odločitev je bila sprejeta po srečanju turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu.

Turkish Airlines je sklenil dogovor z Boeingom za nakup do 225 novih letal. Ta mega-posel je del niza naročil, ki jih je Boeing prejel v kratkem času, skupno za približno 300 letal. Hkrati naj bi ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) olajšala omejitve proizvodnje Boeingovih 737 MAX, Boeingu pa naj bi tudi vrnila pristojnost za izvajanje končnih varnostnih pregledov.

Turkish Airlines je napovedal načrte za dodajanje 225 letal Boeing v svojo floto.

Ameriški predsednik Donald Trump je pogojil nadaljnjo prodajo letal F-35 Turčiji s prenehanjem nakupa ruske nafte. Poleg tega sta se Trump in Erdogan pogovarjala o možnostih za dosego premirja v Gazi in o globalnem miru, pri čemer naj bi Erdogan podprl Trumpovo vizijo. Turkish Airlines pa je po srečanju uradno potrdil nakup 75 letal Boeing 787 in zaključil pogajanja za nakup 150 letal 737 MAX.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Beli hiši pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto. Erdogan si je prizadeval skleniti dogovor o nakupu 35 ameriških lovskih letal F-35. Trump se je pogovarjal tudi z madžarskim predsednikom Viktorjem Orbanom glede uvoza ruske nafte, pri čemer je Orban pojasnil, da Madžarska potrebuje rusko gorivo za ohranjanje nizkih cen energije, s čimer se je Trump strinjal.

Donald Trump je kot pogoj za prodajo letal F-35 Turčiji postavil zahtevo, da Turčija zmanjša nakupe nafte iz Rusije. Trump in Erdoğan sta se srečala v Beli hiši, kjer so poskušali izboljšati odnose med državama. Po srečanju je Turkish Airlines napovedal naročilo do 250 letal Boeing.