APDEJT.si

Romunski minister za delo, družino, mladino in socialno solidarnost, Petre-Florin Manole, je izjavil, da država plačuje bistveno višje provizije za izplačilo pokojnin v gotovini kot za plačila na bančne kartice. Napovedal je program, ki bo spodbujal prostovoljni prehod na elektronsko plačevanje pokojnin, saj so stroški provizij za izplačila preko pošte do desetkrat višji kot pri bankah.

Premier Ilie Bolojan je napovedal predlog zakona, ki bo prepovedal združevanje posebne pokojnine (ne-prispevne) in plače v državni službi. Po besedah Bolojana ta ukrep ne bo vplival na področji zdravstva in izobraževanja. Ukrep bo sprostil delovna mesta, ki jih ne bo več mogoče zasedati.

Romunska vlada pod vodstvom Bolojana podpira predlog, ki predvideva kaznovanje nespoštljivega, provokativnega, agresivnega ali recalcitrantnega vedenja do institucij in njihovih zaposlenih z globo. Bolojan sicer meni, da je predlagana globa v višini 20.000 lei previsoka.

Poročilo romunskega računskega sodišča je razkrilo, da v letu 2023 več kot polovica manjših mest in 15% občin v državi ni izpolnjevalo zakonsko določenega minimalnega števila prebivalcev, potrebnega za ohranitev statusa. To neskladje med zakonodajo in demografsko realnostjo je izpostavilo potrebo po reformi upravno-teritorialne organizacije države. Računsko sodišče opozarja tudi na visoke stroške dela v teh enotah.

Romunsko ustavno sodišče (CCR) je zavrnilo zakon o spremembi pokojninskega sistema za sodnike in tožilce na podlagi ustavne neustreznosti, s čimer je potrdilo pritožbo Vrhovnega kasacijskega sodišča. George Simion, voditelj stranke AUR, je po tej odločitvi pozval k odstopu premierja Ilieja Bolojana. Pri glasovanju na CCR ni prišlo do soglasja med sodniki.

Romunski parlament je sprejel zakon o zasebnih pokojninah, ki določa način izplačila sredstev iz drugega in tretjega stebra. Onkološki bolniki bodo lahko celotno akumulirano vsoto prejeli v enkratnem znesku. Claudiu Năsui, nekdanji minister za gospodarstvo, je zakon kritiziral, češ da postaja neugoden in da bo država izposojala sredstva iz drugega stebra z nizko obrestno mero. Njegove dopolnitve so bile zavrnjene.

Novi članki potrjujejo, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) pri napovedi gospodarske rasti Nemčije za leto 2026 bolj previden kot nemška vlada. Čeprav se IMF strinja, da bo nemško gospodarstvo pospešilo rast, ni tako optimističen glede obsega te rasti kot vlada.

Predsednik PSD Sibiu, Bogdan Trif, je na Facebooku pozval k odstavitvi premierja Ilieja Bolojana, ki ga je označil za premierja avstrosti, domišljavosti in pomanjkanja empatije. Medtem je Ciprian Ciucu, podpredsednik PNL, obtožil PSD, da vodi strategijo napadov na Bolojana, pri čemer je razkril imena treh poslancev, ki naj bi bili vključeni v to.

Romunsko ustavno sodišče je že drugič preložilo odločitev o predlogu zakona o pokojninski reformi sodnikov, za katerega je vlada Bolojana prevzela odgovornost v parlamentu. Predlog je del svežnja fiskalno-proračunskih ukrepov, ki znižujejo dohodke in zvišujejo upokojitveno starost sodnikov. Sodišče bo odločalo o ustavnosti svežnja zakonov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, ki ga je predlagala vlada.

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je po navedbah portala activenews.ro sprožil operacijo "Kozmetika" za izboljšanje svoje podobe. Poleg tega je na portalu national.ro komentiral razveljavitev predsedniških volitev in jo označil za "dâmbovițeansko afero". Na portalu g4media.ro pa je ocenjeval odnos med Bolojanom in Nicuşorjem Danom, pri čemer je izrazil mnenje, da je bolje, če Bolojan nima partnerja v Nicuşorju Danu.

Romunski predsednik Nicușor Dan je potrdil zakon, ki ureja delovanje ANRE (Nacionalni organ za regulacijo energije), ASF (Organ za finančni nadzor) in ANCOM (Nacionalni organ za administracijo in regulacijo komunikacij). Zakon je del svežnja ukrepov vlade Bolojana in je uspešno prestal preizkus ustavnosti. Namen zakona je izboljšati delovanje teh pomembnih regulativnih organov v Romuniji.

Zaradi neplačanih računov družbe CFR Călători podjetju Electrificare CFR naj bi od 7. oktobra ustavili več kot polovico vlakov v Romuniji, ki vozijo po elektrificiranih progah. Vlada naj ne bi plačala stroškov brezplačnih prevozov, poleg tega pa je zmanjšala tudi nadomestila, kar je privedlo do resnih finančnih težav v železniškem prometu.

Romunska vlada je s sprejetjem nujne uredbe podaljšala veljavnost zamrznitve trgovskih marž na osnovna živila še za šest mesecev, torej do 31. marca 2026. Ukrep, ki naj bi se iztekel 30. septembra, naj bi zagotovil dostopnost osnovnih živil prebivalstvu. Vendar pa so se pojavili tudi opozorilni glasovi, ki pravijo, da ta rešitev ne bo dolgoročno rešila težav.

Romunsko ustavno sodišče je obravnavalo devet pritožb zoper drugi sveženj ukrepov vlade, namenjenih zmanjšanju primanjkljaja, vključno s spremembami pokojnin sodnikov. Pritožbe so vložile stranke AUR, SOS România in Partidul Oamenilor Tineri (POT), pa tudi Višje sodišče. Opozicija trdi, da gre za zlorabo oblasti, kršitve pravne države in ogrožanje neodvisnosti sodstva. Premier je nakazal možnost odstopa, če reforme ne bodo potrjene.

Romunska nacionalna zveza študentskih organizacij (ANOSR) je pozvala vse študente, da se 29. septembra 2025 v Bukarešti udeležijo protesta. Protest je odgovor na varčevalne ukrepe vlade in, kot pravijo študenti, ignorantski odnos odločevalcev do njihovih potreb. ANOSR trdi, da vlada izvaja neposreden napad na osnovne potrebe študentov.

V Bukarešti so sindikati javne uprave napovedali proteste pred sedežem vlade zaradi nezadovoljstva z napovedanimi ukrepi izvršne oblasti, ki po njihovem mnenju vodijo v splošno blokado sektorja. Sindikati grozijo s splošno stavko in trdijo, da bodo sprejeti na pogovore s strani premierja Ilieja Bolojana.

Evropski parlament je razpravljal o protestih v Srbiji, pri čemer je večina poslancev kritizirala vlado v Beogradu zaradi avtoritarnosti in nasilja nad protestniki. Evropska komisarka Marta Kos je izjavila, da mora Srbija premagati stagnacijo pri izvajanju reform. Evropska komisija in evropski poslanci so kritizirali Srbijo zaradi zatiranja protestov, pri čemer je komisar za širitev EU izrazil dvom o zavezanosti Srbije članstvu v EU, poslanci pa so obsodili policijsko brutalnost.

V izraelskem zračnem napadu na begunsko taborišče zahodno od mesta Gaza je bilo ubitih najmanj 15 ljudi. Izraelska vojska je izdala nova opozorila o evakuaciji okoliškega območja pristanišča Gaza, v nočnih napadih pa je bilo ubitih najmanj 33 Palestincev. Poročila navajajo, da naj bi Somaliland sklenil sporni dogovor o preselitvi Palestincev iz Gaze, kar je sprožilo ogorčenje.

Romunska stranka AUR (Alianța pentru Unirea Românilor) je vložila štiri pritožbe na ustavno sodišče proti svežnjem zakonov, ki jih je vlada Bolojana sprejela z zavezo odgovornosti. AUR trdi, da so bili zakoni vsiljeni brez parlamentarne razprave in demokratičnega glasovanja, s čimer naj bi izvršilna oblast uzurpirala vlogo parlamenta. Zakoni vključujejo reforme v zdravstvu in državnih podjetjih. AUR kritizira vlado zaradi domnevnega avtoritarizma in pomanjkanja preglednosti pri sprejemanju teh ukrepov.

Romunsko visoko kasacijsko in sodišče (ÎCCJ), ki ga vodi Lia Savonea, preučuje možnost vložitve zahteve za presojo ustavnosti pri ustavnem sodišču (CCR) glede štirih zakonov, ki jih je sprejela vlada Bolojana. Sodišče ocenjuje, ali zakoni vsebujejo določbe, ki bi lahko kršile pravice državljanov. Hkrati je Zveza za združitev Romunov (AUR) napovedala, da bo izpodbijala te zakone na ustavnem sodišču, ker naj bi vlada s sprejetjem zakonov kršila ustavo. AUR je kritiziral vladajočo koalicijo, potem ko so bile zavrnjene vse štiri interpelacije proti vladi.

Romunski premier Ilie Bolojan je zavrnil kritike opozicije v zvezi s štirimi predlogi za razrešitev vlade, ki so bili predloženi v parlamentu. Bolojan je dejal, da reforme, ki jih izvaja vlada, predstavljajo grožnjo populizmu in teorijam zarote, ter pozval opozicijo, naj ne blokira dela vlade z neutemeljenimi predlogi, ki jih je označil za "Cațavencu".

Mihai Fifor, socialni demokrat, je zaustavitev gradnje hitre ceste Arad-Oradea, ki je del strateškega koridorja Via Carpathia, označil za napad "znamke Bolojan" na razvoj zahodne Romunije. Fifor je kritičen do varčevalnih ukrepov vlade Bolojan, ki po njegovem mnenju ne prinašajo niti cest, niti delovnih mest, niti zaupanja investitorjev.

Ustavno sodišče Romunije (CCR) bo 24. septembra obravnavalo pritožbo Vrhovnega kasacijskega in pravosodnega sodišča glede zakona, ki spreminja pokojninski sistem.

Vrhovno sodišče Romunije je soglasno odločilo, da bo na ustavno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona o reformi pokojninskega sistema za sodnike. 101 sodnik je glasovalo za izpodbijanje zakona, ker naj bi ta povzročil...

Vodja PSD Sorin Grindeanu je po srečanju s predsednikom Nicușorjem Danom in drugimi voditelji koalicije poudaril, da je treba reformo lokalne uprave izvesti premišljeno in odgovorno, ne pa z uničevalnim pristopom. Grindeanu je kritičen do tistih, ki odpuščanja predstavljajo kot reforme.

Poslanka stranke S.O.S. România, Raisa Enachi, je napovedala svoj odstop iz stranke in bo odslej delovala kot neodvisna poslanka v romunskem parlamentu. Njen odhod sledi odhodu več drugih poslancev iz stranke Diane Șoșoacă v zadnjih mesecih.

V Baru je predsednik občine Raičević obiskal prvošolce ob začetku šolskega leta in jim zaželel uspešno pot v svet znanja. Ekološka inšpekcija v Črni gori je v sedmih mesecih podala 32 kazenskih ovadb in opravila skoraj 800 nadzorov.

Romunska koalicijska vlada, sestavljena iz PSD, PNL, USR in UDMR, je sprejela odločitev o ponovni uvedbi 1-odstotnega davka na promet za multinacionalna podjetja. Ta ukrep prihaja le tri dni po tem, ko je vlada ta davek odpravila. PSD sicer meni, da je opustitev davčnih prihodkov v višini 1,2 milijarde lejev nesmotrna. Vlada si bo prizadevala za sprejetje svežnja petih davčnih reform v parlamentu.

Météo-France je sporočil, da je sedem departmajev na jugovzhodu Francije še vedno v oranžnem alarmu zaradi neviht in poplav. Trije departmaji so bili dodatno opozorjeni zaradi nevarnosti poplav.

Stranka AUR je napovedala vložitev štirih interpelacij zoper svežnje zakonodaje, za katere je odgovornost prevzela vlada Bolojana, pri čemer je izvzela projekt, ki se nanaša na pokojnine sodnikov.

Romunska vlada pod vodstvom Bolojana je po več tedenski zamudi sprejela drugi sveženj davčnih ukrepov. Da bi se izognili blokadi celotnega svežnja v primeru ugovora ustavnega sodišča, je vlada ukrepe razdelila na šest ločenih projektov.

Po vsej Romuniji so se razširili protesti proti vladnim reformam, predvsem proti spremembam pokojninske zakonodaje za sodnike in tožilce. Ti so množično prekinili delo, kar je povzročilo blokado v pravosodnem sistemu. Protesti potekajo tudi v drugih sektorjih, kot so zdravstvo, šolstvo in pristaniški delavci, ki zahtevajo višje plače in pravičnejše pokojnine. Sindikati pozivajo k umiku predlaganih zakonov.

Romunski proračunski primanjkljaj se je po prvih sedmih mesecih leta 2025 povečal na 4,04 % BDP, kar znaša 76,44 milijarde lejev. To je povečanje v primerjavi s 3,68 % ob koncu junija.

V Romuniji potekajo protesti proti vladnim reformam in varčevalnim ukrepom. V Constanți so se zbrali sindikalisti iz zdravstva, šolstva in pristaniškega sektorja, da bi izrazili nezadovoljstvo zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. V Brașovu so protestirali člani sindikatov Cartel Alfa proti socialnim in ekonomskim ukrepom vlade. Prav tako so se protestom pridružili tudi sodniki in tožilci, ki nasprotujejo reformi pokojninskega sistema.

Sodniki in tožilci po Romuniji so začeli protestirati proti predlaganim spremembam pokojninske zakonodaje, ki bi vplivale na njihove pokojnine. Protesti vključujejo prekinitev dela in obravnavo samo nujnih primerov. Medtem ko se večina pridružuje protestom, so se protikorupcijski tožilci (DNA) odločili, da ne bodo prekinili dela, temveč bodo proteste podprli na druge načine in zahtevali umik predloga zakona.

V Romuniji so se sodniki in tožilci po vsej državi odločili za proteste proti predlogu zakona, ki spreminja pokojninski sistem za magistrat. Protesti vključujejo prekinitev dela in obravnavo samo nujnih primerov. Medtem ko se institucije pravosodnega sistema pridružujejo protestom, je protikorupcijski urad (DNA) izrazil podporo protestom, vendar se je odločil, da ne bo prekinil svojega delovanja. DNA zahteva umik predloga zakona.

V Romuniji se nadaljujejo napetosti v vladni koaliciji. PSD je ponovno napadel premierja Bolojana, medtem ko je minister za gospodarstvo Radu Miruță (USR) kritiziral PSD zaradi odsotnosti na sejah koalicije, kar naj bi bilo povezano z njihovimi notranjimi volitvami in boji za oblast. Miruță je izjavil, da se bo udeležil seje koalicije in poudaril, da PSD s svojimi dejanji prenaša težave stranke v koalicijo.

Romunska Nacionalna liberalna stranka (PNL), ki se sooča z milijonskimi dolgovi, je sprožila tožbo proti Stalnemu volilnemu organu (AEP). Razlog za tožbo je odločitev AEP, da mora PNL vrniti 14 milijonov lei, ki so bili porabljeni iz subvencij med predsedniško kampanjo leta 2024. PNL trdi, da nima sredstev za poplačilo teh dolgov, nova vodstva stranke pa poskuša s tožbo pridobiti čas.

Po poročanju več romunskih medijev, vključno z Gandul.ro, Jurnalul.ro, Stirileprotv.ro in Romaniatv.net, je vlada premierja Bolojana pripravila predlog zakona o spremembi pokojninskega sistema za sodnike, ki pa izključuje sodnike ustavnega sodišča (CCR). Medtem ko naj bi se za ostale sodnike in tožilce starostna meja za upokojitev zvišala na 65 let s 35 leti delovne dobe in omejitvijo pokojnine na 70 % plače, naj bi sodniki CCR ohranili pravico do upokojitve po 25 letih delovne dobe in prejemanja 80 % plače. Ta poteza sproža vprašanja o morebitnem dogovoru med vlado in CCR, da bi slednji razglasil zakon za ustavnega.

Nekdanji minister PSD Marius Budăi je dejal, da bi morali poslanci iz okrajev v Moldaviji glasovati za prihodnjo nezaupnico, če bodo ustavljena dela na avtocestah A7 in A8. Dodal je, da bi ustavitev gradnje avtocest v Moldaviji lahko bila razlog za padec vlade Bolojana.

Cristian Diaconescu, svetovalec romunskega predsednika in nekdanji minister za pravosodje, je pozval institucije v pravosodnem sistemu k odgovornemu obravnavanju in dialogu glede predlaganih sprememb pokojninskega sistema, še posebej v zvezi s posebnimi pokojninami za sodnike. Poudaril je, da je zaupanje v pravosodje ključnega pomena za stabilnost države in opozoril na zunanje vplive, ki izkoriščajo ranljivosti sistema. Podprl je tudi predloge Bolojana glede reševanja problematike pokojnin.

Predsednik Nicușor Dan se je v petek v Cotroceniju sestal s predstavniki magistratov in šefi CSM, da bi razpravljali o vladnih predlogih za spremembo starosti in višine pokojnin za to poklicno skupino. Na srečanje je povabil tudi predstavnike institucij iz pravosodnega sistema, vključno z Bolojanom in Marinescujem, da bi se posvetovali in posredovali.

Združenje romunskih občin (AMR) je premierju predlagalo, naj bo norma en policist na 1.200 prebivalcev, saj je treba »imeti mesto pod nadzorom«, glede na kompleksnost problemov, ki jih je treba obvladovati. To je odgovor na zahtevo Bolojana za zmanjšanje števila občinskih policistov.

V Romuniji je Vrhovni sodni svet (CSM) ostro obsodil predlog vlade za reformo pokojninskega sistema za sodnike in tožilce, ki ga je napovedal Bolojan. CSM je dejanje označil kot "pravi diktat" in "neprimerno ter samovoljno uveljavljanje pristojnosti", ki naj bi spodkopavalo neodvisnost sodstva. Menijo, da spremembe starosti za upokojitev in višine pokojnin kršijo ustavna načela in mednarodne predpise ter predstavljajo neposreden napad na neodvisnost pravosodja. Reforma je bila sprejeta enostransko, brez posvetovanja, kar je v nasprotju s pravno državo.

Vlada pod vodstvom premierja Bolojana je odobrila spremembe zakonodaje, ki trgovcem nalaga visoke denarne kazni, do 25.000 levov, če po nakupu ne zamenjajo izdelkov z napako. Te kazni bodo veljale za trgovce, ki ne zamenjajo blaga, če se neustreznost blaga ugotovi kmalu po dobavi, natančneje v največ 30 koledarskih dneh. Globa se giblje med 5.000 in 25.000 levi.

Voditelji koalicijskih strank, vključno s PSD, PNL, USR in UDMR, so se sestali v sredo, 23. julija, v Palatul Victoria, da bi razpravljali o drugem paketu fiskalnih ukrepov, ki jih je napovedala vlada Bolojan. Kljub sestanku stranke niso dosegle dogovora o sprejetju paketa, kar nakazuje na morebitno preložitev.

Podpredsednik vlade Dragoș Anastasiu je 22. julija v tiskovni konferenci izjavil, da ne pozna proračunskega vpliva prvega davčnega paketa, ki ga je vlada sprejela in zanj prevzela odgovornost v parlamentu 7. julija. Poleg tega je poudaril, da še ni mogoče določiti proračunskega vpliva reform državnih podjetij, ki jih je predlagala vlada. Dodal je, da so zaenkrat uspeli zbrati podatke, ki jim dajejo jasno sliko portfelja.

Romunska vlada je napovedala vrsto ključnih ukrepov za reformo zdravstvenega sistema, s poudarkom na izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev in digitalizaciji. Med glavnimi novostmi so uvedba spletne platforme za enostavno naročanje na preglede, podaljšanje delovnega časa specialističnih ambulant v bolnišnicah do 20. ure in podaljšanje veljavnosti zdravstvene kartice za 10 let. Cilj reforme, ki jo nekateri imenujejo tudi »Bolojanova revolucija«, je izboljšati izkušnjo pacientov in poenostaviti njihovo interakcijo z javnim zdravstvenim sistemom.

Župan Slatine, Mario de Mezzo, je napovedal protest pred romunsko vlado, skupaj z drugimi izvoljenimi predstavniki, če ne bodo zagotovljena sredstva za že začete projekte na ulicah v občini. De Mezzo je izpostavil sedem takšnih projektov in pozval pomembne politične osebnosti, kot sta Bolojan in Cseke Attila, naj pojasnijo, kako se ohranja razkopana ulica, s čimer poudarja nujnost financiranja. Njegov protest je usmerjen proti pomanjkanju vladne podpore za infrastrukturo.

Sindikat zaposlenih v vladnem aparatu (SAALG) trdi, da se tiskovna predstavnica vlade izogiba uporabi dodeljenega avtomobila, ker se boji odgovornosti za stroške. Po navedbah sindikata vlada vzdušje strahu, kjer vsak poskuša biti diskreten zaradi "terorja", ne pa iz profesionalizma. Tiskovna predstavnica je obtožena tudi uporabe vozil, dodeljenih drugim ministrstvom.