APDEJT.si

Nemško vrhovno sodišče (BGH) je odločilo, da za morebitno škodo, nastalo zaradi cepljenja proti COVID-19 med pandemijo, ne odgovarjajo zdravniki, temveč država. Sodišče je presodilo, da je bila izvedba cepljenja proti koronavirusu v času pandemije suverena naloga države, zato zdravniki ne morejo biti odgovorni za odškodnino v primeru napak. Država naj bi sedaj zagotovila nebirokratično reševanje primerov.

Številni trgovci v Nemčiji uporabljajo rabate, bonuse in garancije najboljše cene za privabljanje kupcev. Članki obravnavajo, kaj trgovci smejo obljubljati v oglasih, kje lahko pride do zavajanja in kako lahko sodba Zveznega sodišča prinese več jasnosti na tem področju. Poudarek je na tem, da je cena pogosto ključni argument pri nakupovanju, zato podjetja pogosto posegajo po različnih oblikah znižanj in nagrad.

Nemško Zvezno sodišče (Bundesgerichtshof) je 1. oktobra praznovalo 75. obletnico ustanovitve. Članki izpostavljajo zgodovino, naloge in posebnosti tega največjega zveznega sodišča v Nemčiji. Sodišče ima ključno vlogo v nemškem pravosodnem sistemu.

Nemško Zvezno sodišče (Bundesgerichtshof) je odločilo, da je treba ponovno obravnavati pravni spor glede poravnav, ki jih je družba Volkswagen (VW) leta 2021 sklenila z nekdanjima članoma uprave, Martinom Winterkornom in Rupertom Stadlerjem. Višje deželno sodišče v Cellu (Oberlandesgericht Celle) bo moralo ponovno preučiti primer v povezavi z dizelskim škandalom.

Nemško zvezno sodišče je zavrnilo pritožbo Björna Höckeja, voditelja AfD v Turingiji, proti obsodbama deželnega sodišča v Halleju. S tem je obsodba zaradi uporabe slogana SA "Alles für Deutschland" postala pravnomočna, Höcke pa velja za kaznovanega.

Zvezno sodišče v Nemčiji je razveljavilo sodbo v primeru smrtonosne prometne nesreče, v kateri sta umrla dva človeka. Voznik naj bi vozil prehitro na nepreglednem odseku ceste. Primer bo moral biti ponovno obravnavan na sodišču.

Nemško zvezno sodišče (BGH) je potrdilo obsodbe v primeru, ko so sostanovalci v Kölnu več dni mučili in pretepali mlado žensko, dokler ni umrla. Trije storilci so bili obsojeni na dosmrtni zapor, eden pa na večletno zaporno kazen. Sodišče v Karlsruheju je zavrnilo pritožbe obtoženih, s čimer je sodba postala pravnomočna.

Nemško zvezno sodišče (BGH) v Karlsruheju je obravnavalo pravni spor glede uporabe blokatorjev oglasov. Te programske rešitve uporabnikom omogočajo, da preprečijo prikazovanje spletnih oglasov na internetnih straneh. Sodišče se je spraševalo, ali takšno početje krši avtorske pravice upravljavcev spletnih strani, vendar dokončne odločitve še ni sprejelo, zato bo zadeva potrebovala nadaljnjo obravnavo.

Zvezno sodišče v Karlsruheju je omejilo oglaševanje minimalno invazivnih lepotnih tretmajev, kot so injekcije hialurona in botoksa. Prepoved velja za oglaševanje s fotografijami "pred in po", saj naj bi te lahko zavajale potrošnike in ustvarjale nerealna pričakovanja glede rezultatov.

Nemško vrhovno sodišče se je ukvarjalo z vprašanjem legitimnosti uporabe programov za blokiranje oglasov, t.i. 'adblockerjev'. Ti programi, ki so v uporabi med številnimi uporabniki, jim omogočajo, da se izognejo nadležnim spletnim oglasom, hkrati pa spletnim stranem zmanjšujejo pomembne prihodke. Vprašanje je sprožilo razpravo o ravnotežju med uporabniško izkušnjo in finančno vzdržnostjo spletnih portalov.

Nemški politik stranke Levica, Sören Pellmann, je na zveznem sodišču izgubil tožbo proti skrajno desničarskim skupinam, kot so 'Freie Sachsen' (Svobodni Sasi). Pellmann je želel preprečiti, da bi se ekstremistične sile sklicevale na skupne demonstracije, ki se niso zgodile, in zahteval odškodnino zaradi 'zlorabe' njegovega imena in vpliva. Sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo in ugotovilo, da mu odškodnina ne pripada.

Na Dunaju so bile potrjene zaporne kazni za 59-letnega obrtnika in njegovi sodelavce, ki so poskušali vzpostaviti plantaže konoplje v dveh najetih hišah v Weinviertlu, pri čemer je bila ena plantaža locirana ob pokopališču. Obrtnik se je za pridelavo konoplje odločil zaradi finančne krize.

Zvezno sodišče in kasneje deželno sodišče v Frankfurtu sta razsodila, da so negativne obrestne mere za varčevalne vloge nezakonite. Posledično so morale banke posamezno obvestiti stranke o spremembah poslovnih pogojev, povezanih s temi nezakonitimi obrestnimi merami.

Nemško zvezno sodišče (BGH) je omejilo možnost oglaševanja s točkami bonitetnega programa Payback pri nakupu slušnih aparatov. Sodišče je odločilo, da smejo podjetja oglaševati le z dobropisom do vrednosti enega evra. Izjeme veljajo le za neposredno. Pred tem je bilo sporno, ali se nakup slušnih aparatov sploh sme oglaševati z bonus točkami in do katere vrednosti je to dovoljeno.