APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da ostaja možnost referenduma za rešitev spora glede pokojninske reforme. Čeprav ni govora o prekinitvi reforme, je Macron nakazal na možnost preložitve odločitve o njeni implementaciji. Poleg tega ni izključil možnosti referenduma za odločanje o prihodnosti pokojninske reforme.

Francoski državni svet je odobril odprtje novih pogajanj o zavarovanju za primer brezposelnosti, kljub nasprotovanju sindikatov. Svet je obravnaval pritožbe dveh sindikatov, ki sta dvomila o zakonitosti vladnega poziva socialnim partnerjem k pogajanjem o novi konvenciji. CFDT in Force Ouvrière sta izpodbijali zakonitost pisma, ki ga je poslala vlada Françoisa Bayrouja. S tem je Državni svet potrdil zahtevo vlade za novo konvencijo o zavarovanju za primer brezposelnosti in ponovno spodbudil razprave med socialnimi partnerji.

Francoski premier Sébastien Lecornu je napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme do leta 2028 in organizacijo konference o tej temi. Medtem ko nekateri menijo, da je to koncesija socialistom in sindikatu CFDT, drugi opozarjajo, da gre le za trik, ki ne bo bistveno izboljšal življenja delavcev in služi kot priprava na varčevalne ukrepe.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki v parlamentu napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme, sprejete leta 2023. S to potezo si je zagotovil podporo Socialistične stranke (PS), ki se je odločila, da ne bo podprla nezaupnice vladi. PS je namreč ocenila, da je s tem dosegla pomembno zmago, saj je prisilila premierja k popuščanju glede sporne reforme.

Francoska vlada, pod vodstvom premierke Élisabeth Borne, razmišlja o možnosti začasne ustavitve pokojninske reforme, da bi prekinila politično krizo. Ta ideja je sprožila delitve znotraj republikanske stranke. Medtem ko sindikat CFDT pozdravlja morebitno prekinitev, CGT še vedno zahteva popolno razveljavitev reforme. Razprave potekajo o tem, katere generacije bi imele korist od ustavitve in kakšni bi bili stroški za javne finance.

Medtem ko premierka Elisabeth Borne razmišlja o začasni ustavitvi pokojninske reforme, da bi rešila politično krizo, Republikanci temu ostro nasprotujejo. Socialistična stranka zahteva zagotovila glede ustavitve reforme. Voditeljica CGT, Sophie Binet, pa je izjavila, da je začasna ustavitev le korak k popolni ukinitvi reforme.

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Po srečanju z premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu, sindikati niso bili zadovoljni z "odsotnostjo jasnih odgovorov" in predlagajo nov dan mobilizacije, ki naj bi se zgodil 2. oktobra. Sekretarka CFDT, Marylise Léon, je srečanje označila za zamujeno priložnost.

Francoski časnik Le Monde je poročal, da namerava novi premier Sébastien Lecornu ponovno aktivirati pogovore o pokojninski reformi, ki jih je začel njegov predhodnik. Marylise Léon, vodja sindikata CFDT, je to možnost zavrnila in poudarila, da o ponovnem odprtju pogovorov ne bo govora.

Sindikat CGT je pozval uslužbence v francoski javni upravi k stavki 10. in 18. septembra, s ciljem "blokirati vse" in se boriti proti varčevalnim ukrepom ter braniti javne službe. Druga dva glavna sindikata, CFDT in Force Ouvrière, se bosta osredotočila na stavko 18. septembra. FO se bo glede udeležbe na stavki 10. septembra odločil tekom tedna. CGT poziva javne uslužbence, aktivne in upokojene, da se združijo v boju proti varčevanju in za razvoj javnih služb.

Francoska intersindikalna zveza je pozvala k nacionalni mobilizaciji 18. septembra zaradi "muzeja grozot", kot so poimenovali predlog proračuna za leto 2026, ki ga je predlagal François Bayrou. Sindikati so se odločili za koordiniran dan mobilizacije, ki bo dopolnil gibanje blokade 10. septembra, glede katerega pa mnenja niso enotna. Mobilizacija vključuje stavke in demonstracije po celotni državi.

Francoski sindikat CGT je po srečanju nacionalnega odbora pozval k mobilizaciji in stavki 10. septembra, kjer je le-ta mogoča. CGT želi, da bi bil ta dan uspešen prvi korak v nadaljnjih prizadevanjih. Solidaires podpira CGT, medtem ko CFDT tega ne podpira. CGT bo na medsindikalnem srečanju predlagal, da se septembra razglasi enoten medpoklicni dan mobilizacije, stavk in demonstracij.

Francoska vlada se sooča z negotovo prihodnostjo, saj je premier François Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici, ki bo potekalo 8. septembra. Opozicijske stranke so že napovedale, da bodo glasovale proti vladi, kar povečuje možnost njenega padca in potencialnih predčasnih volitev. Bayrou si z glasovanjem o zaupnici prizadeva zagotoviti podporo za svoj varčevalni proračun, vendar je opozicija zavrnila to možnost.

Francoski premier François Bayrou se pripravlja na napovedovanje varčevalnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali javno porabo za več kot 40 milijard evrov. Zaradi tega se sooča z močnim nasprotovanjem tako s strani levice kot desnice, pa tudi zdravstvenih delavcev, ki napovedujejo proteste. Bayrou bo skušal pridobiti podporo za svoj proračun s tiskovno konferenco, vendar se vlada sooča s krizo in možnim glasovanjem o zaupnici.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Napovedal je tudi, da bodo odpravili nepravične davčne niše in poenostavili birokracijo v proračunu za leto 2026. Bayroujeva vlada vidi več vzrokov za brezposelnost in poudarja učinkovito vrnitev na delo, ter opozarja na resnost situacije z dolgom. Opozoril je, da sta LFI in RN antagonistični politični organizaciji, ki bi lahko povzročili krizo. Sindikat CFDT je izrazil nezadovoljstvo s pomanjkanjem konkretnih napovedi s strani Bayrouja in izrazil dvom glede proračuna za leto 2026. Voditelji opozicije so napovedali svoje namere glede glasovanja o zaupnici.

Francoski sindikati so izrazili nezadovoljstvo nad vladnimi načrti za novo reformo zavarovanja za primer brezposelnosti in morebitno ukinitvijo dveh praznikov. Sindikati se bodo sestali 1. septembra, da bi se dogovorili o skupnih ukrepih. François Bayrou je bil deležen kritik, sindikat CFDT pa je ukrepe označil za "socialno regresijo". Sindikati so pripravljeni na mobilizacijo.

V Franciji je bil v Uradnem listu objavljen odlok, ki omogoča progresivno upokojitev že pri 60 letih. Ta ukrep, ki izhaja iz sporazumov, sklenjenih jeseni 2024 med organizacijami Medef, CFDT in CFTC, bo delavcem omogočil prejemanje dela pokojnine, medtem ko še naprej opravljajo dejavnost. Ukrep bo začel veljati 1. septembra 2025.

Reforma nadomestil za brezposelnost v Franciji, ki jo predlaga vlada, je sprožila ostre kritike, še posebej s strani CFDT. Marylise Léon, generalna sekretarka CFDT, je opozorila, da bi reforma pomenila "popolno klanje za iskalce zaposlitve" in povzročila rekordne prihranke. Vlada želi prihraniti več kot 2 milijardi evrov letno. Kritiki menijo, da so nekatera nadomestila za brezposelnost, zlasti tista, povezana z dogovorjenimi prekinitvami delovnega razmerja, včasih uporabljena za financiranje luksuznih potovanj, medtem ko iskalci zaposlitve opozarjajo na težave pri iskanju dela. Poteka tudi poziv k pričevanjem iskalcev zaposlitve glede njihovih izkušenj.

Vlada Françoisa Bayrouja si prizadeva za 43,8 milijarde evrov prihrankov za zmanjšanje primanjkljaja, pri čemer se pričakuje, da bodo nekateri ukrepi vplivali na proračun že leta 2026. Medtem so sindikati, vključno s CFDT, izrazili ogorčenje in protestirali proti načrtovani reformi nadomestil za brezposelnost ter drugim varčevalnim ukrepom. Marylise Léon iz CFDT je ponovno kritizirala vladne načrte in jih označila za 'popoln pokol', kar je povzročilo dodatno napetost med vlado in sindikati.

Sindikati so se močno odzvali na proračunske napovedi Françoisa Bayrouja, pri čemer se je medsinikalna skupina po četrtkovem virtualnem sestanku ponovno zbrala, da bi razpravljala o morebitni splošni mobilizaciji jeseni. Predstavniki petih reprezentativnih sindikatov (CFDT, CGT, FO, CFE-CGC in CFTC) so izrazili jezo, vendar morajo o ukrepih odločiti še posamezne sindikalne centrale. François Hommeril iz CFE-CGC je potrdil, da "nihče ni proti mobilizaciji".

Ministrica za delo Astrid Panosyan-Bouvet je pojasnila, da je možnost monetizacije petega tedna plačanega dopusta zgolj 'predlog', o katerem se lahko pogajajo socialni partnerji in ga po želji zavrnejo. Premier François Bayrou je predlog razkril na tiskovni konferenci. Kljub pojasnilom ministrice, generalna sekretarka CFDT Marylise Léon je predlog označila kot 'muzej grozljivk', kar kaže na nadaljnje močno nasprotovanje sindikatov, ki ga kljub poudarku na povečanju kupne moči še vedno ostro kritizirajo.

Francoske sindikalne konfederacije se pripravljajo na proti-ofenzivo proti proračunskim usmeritvam za leto 2026, ki jih je predstavil François Bayrou. Medtem ko predsednik računskega sodišča Pierre Moscovici poudarja nujnost proračunskih naporov, jih Marylise Léon iz CFDT označuje kot 'grozne' in napoveduje morebitno mobilizacijo v primeru neuspeha pogajanj. Vodstva petih reprezentativnih konfederacij se bodo sestala, da bi uskladila odziv na predlagani proračun.

Predlog o monetizaciji petega tedna plačanega dopusta je v Franciji sprožil močne odzive. Sindikat CFDT je idejo označil za 'grozljivko', medtem ko finančni minister trdi, da o predlogu ministrice sploh ni bil obveščen, kar kaže na neskladje znotraj vlade.

Ministrica za delo Astrid Panosyan-Bouvet je ponovno poudarila, da je monetizacija petega tedna plačanega dopusta, omenjena kot del predlogov za proračun 2026, mišljena kot "nova pravica" za zaposlene, ki bi jim omogočala izbiro med počitkom in dodatnim zaslužkom. Ta ideja je močno razjezila socialne partnerje in levico, saj jo kritizirajo kot poskus vladnega načrta "delati več", ki bi lahko ogrozil pravice delavcev. Sindikati razmišljajo o jesenskih protestih proti tem in drugim socialnim ukrepom, vključno z reformo nadomestil za brezposelnost. Županja Nantesa, Johanna Rolland (PS), je izrecno zavrnila to idejo, s čimer se je razvila širša razprava o vladnih ciljih za proračun 2026 in vplivu na socialno politiko. Pojavila so se tudi vprašanja o pomenu in morebitnih posledicah projekta monetizacije dopusta.