APDEJT.si

Minister za demografijo Ivan Šipić je v Karlovcu izjavil, da so voditelji lokalnih samouprav najpomembnejši pri izvajanju demografskih ukrepov ministrstva. Poudaril je, da jim je mar za družine, ter da so se rodiljne in starševske podpore letos znatno povečale. Izpostavil je tudi, da se je v štirih mesecih rodilo 656 otrok več kot lani, kar pripisuje uspešnosti sprejetih ukrepov.

Na Hrvaškem se nadaljuje rast cen stanovanjskih nepremičnin. V drugem četrtletju leta 2024 so se cene stanovanjskih objektov v povprečju zvišale za 4,4 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, na letni ravni pa je rast pospešila na 13,2 %, kažejo podatki Državnega zavoda za statistiko (DZS). Cene novih stanovanjskih objektov so se v drugem četrtletju 2025 zvišale v povprečju za 1,5 % v primerjavi s prvim četrtletjem.

Na Hrvaškem so bile potrošniške cene v septembru za 4,2 odstotka višje kot v istem mesecu lani, je objavil Državni zavod za statistiko (DZS). Inflacija se je na letni ravni ponovno pospešila. Po podatkih Eurostata je bila inflacija na Hrvaškem tudi v devetem mesecu med najvišjimi v Evropi, slabša je bila le še v Estoniji.

Hrvaška je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečala izvoz za 3,9 odstotka, medtem ko se je uvoz povečal za 3,1 odstotka. Vrednost izvoza je dosegla 14,5 milijarde evrov, uvoz pa 26,2 milijarde evrov. Kljub rasti izvoza je država zabeležila zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 11,7 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je znašala 55,4 odstotka.

V prvi polovici leta 2025 se je povprečna cena kvadratnega metra novega stanovanja na Hrvaškem povzpela na 2.754 evrov, kar je 15,9 odstotka več kot v istem obdobju leta 2024. V Zagrebu je rast še posebej izrazita, kar kaže na močan pritisk na trg nepremičnin.

Povprečna cena kvadratnega metra novozgrajenega stanovanja na Hrvaškem je v prvi polovici leta 2025 znašala 2.754 evrov, kar je 15,9 odstotka več kot v istem obdobju leta 2024, kažejo podatki Državnega zavoda za statistiko (DZS). V Zagrebu je povprečna cena kvadratnega metra novega stanovanja znašala 2.958 evrov, kar je 4,5 odstotka več kot leto prej, medtem ko je v ostalih naseljih znašala 2.511 evrov, kar je 22 odstotkov več.

Na Hrvaškem se je rast potrošnje v maloprodaji julija upočasnila, čeprav je ta že 28. mesec zapored zabeležila rast na letni ravni. Rast v juliju je znašala 1,4 odstotka, kar je znatno manj kot mesec prej, ko je bila rast 7,5 odstotna.

Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) je v drugem četrtletju pospešil rast na 3,4 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, kar je že 18. zaporedno četrtletje rasti. Rast je bila hitrejša kot v prejšnjem četrtletju, ko je znašala 2,9 odstotka. K rasti so največ prispevali osebna potrošnja in investicije, podatke pa je objavil Državni zavod za statistiku (DZS).

Upravni svet Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje je sprejel sklep o uskladitvi pokojnin. Na 12. seji je bil sprejet sklep o aktualni vrednosti pokojnine, ki bo od 1. julija 2025 znašala 14,45 EUR. Izračun je bil narejen na podlagi uradnih podatkov Državnega zavoda za statistiko.

Po podatkih Državnega zavoda za statistiku se je v zadnjih treh letih na Hrvaško vrnilo okoli 30.000 Hrvatov, ki so pred tem živeli in delali v tujini. Po vrnitvi se pogosto odločajo za odprtje obrti ali podjetij, predvsem v gradbeništvu, storitvenih in tehničnih dejavnostih, pri čemer koristijo različne podporne ukrepe.

Povprečna mesečna izplačana neto plača na Hrvaškem je junija v pravnih osebah znašala 1.444 evrov, kar je nominalno 9,8 odstotka več kot lani, realno pa 5,9 odstotka več, glede na podatke Državnega zavoda za statistiko (DZS).

Povprečna mesečna izplačana neto plača na zaposlenega v pravnih osebah na Hrvaškem je junija znašala 1.444 evrov. Podatki Državnega zavoda za statistiko (DZS) kažejo, da je to nominalno 9,8 odstotka več kot lani, realno pa 5,9 odstotka več.

V juniju je hrvaški Jadran zabeležil eno uplovitev tuje križarke več kot lani, skupno 101, a število potnikov je upadlo za 4,1 odstotka, na približno 137.000. Dubrovnik ostaja najbolj obiskana hrvaška luka za križarjenja.

Konec junija je bilo na Hrvaškem v obrti in dejavnostih svobodnih poklicev zaposlenih 233.771 ljudi, kar je 4,3 odstotka oziroma 9.622 več kot konec maja, kažejo podatki Državnega zavoda za statistiko (DZS). V obrti je bilo konec junija zaposlenih 215.688 ljudi, kar je 4,7 odstotka ali 9.70 oseb več.

Na Hrvaškem se inflacija ne umirja, cene pa se že dlje časa neprestano dvigujejo, kar potrošniki močno občutijo. Po podatkih Državnega zavoda za statistiko (DZS) so bile potrošniške cene v juliju za 4,1 odstotka višje kot v istem mesecu lani, kar pomeni, da se je inflacija na letni ravni pospešila že tretji mesec zapored. Rast cen se nadaljuje, troški življenja pa so iz meseca v mesec višji.

Državni zavod za statistiko (DZS) je objavil, da so bile potrošniške cene na Hrvaškem julija 4,1 odstotka višje v primerjavi z istim mesecem lani. S tem se je inflacija na letni ravni pospešila že tretji mesec zapored. Največja rast cen je bila zabeležena v hotelih in restavracijah, medtem ko so nekatere kategorije izdelkov celo pojeftinile.

Hrvaške zračne luke so v prvi polovici letošnjega leta zabeležile 7,3-odstotno povečanje števila potnikov v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar pomeni 5,4 milijona potnikov. Ta rast je bila zabeležena tako v juniju kot v celotnem prvem polletju. Medtem ko so nekatere zračne luke beležile porast, pa natančni podatki za letališče Rijeka niso navedeni.

V juniju je na Hrvaškem prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih v industriji. V primerjavi s prejšnjim mesecem, majem, je število zaposlenih manjše za 0,2 odstotka, medtem ko je v primerjavi z lanskim junijem padec 2,8-odstoten. Podatke je objavil Državni zavod za statistiku (DZS).

Hrvaška se je julija znašla na vrhu držav evroobmočja z najvišjo stopnjo inflacije, ki je po podatkih Eurostata znašala 4,5 odstotka. Državni zavod za statistiko (DZS) je izmeril 4,1-odstotno letno inflacijo, kar pomeni tretji mesec zaporednega pospeševanja rasti cen. Te številke Hrvaško postavljajo ob bok Slovaški kot državo z najvišjo inflacijo v evroobmočju.

Državni zavod za statistiko (DZS) je objavil podatke o povprečnih plačah na Hrvaškem za maj 2025. Povprečna mesečna neto plača je znašala 1.451 evrov, medtem ko je bruto plača dosegla 2.019 evrov. Članka poročata o rasti plač in primerjavi med različnimi poklici, pri čemer nekatere skupine zaposlenih zaslužijo znatno nad povprečjem, medtem ko drugi komaj dosežejo minimalno plačo.

V juniju je število zaposlenih v na Hrvaškem doseglo 1,75 milijona, kar je 1,1 odstotka več kot maja in 0,4 odstotka več kot junija lani. Hkrati je registrirana stopnja brezposelnosti znašala 3,8 odstotka. Število kmetov, zavarovanih z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, se je medtem zmanjšalo za 0,5 odstotka glede na maj, vendar je bilo na letni ravni višje za 1,6 odstotka.

Predsednik vlade Hristijan Mickoski je poudaril, da rast izvoza kmetijskih proizvodov v prvih petih mesecih leta daje razlog za optimizem. Vlada si bo prizadevala ohraniti ta pozitiven trend, da bi kmetovalci lahko še naprej izvažali in zadovoljevali potrebe makedonskih državljanov po hrani.

Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v pravnih osebah je maja znašala 1.451 evrov, kar je nominalno 9,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani in realno 5,9 odstotka več. Te podatke je objavil Državni zavod za statistiko (DZS). V primerjavi z aprilom letos se je povprečna plača spremenila. Prav tako je objavljeno, koliko ljudi v državi zasluži manj kot 1.236 evrov.

Objavljeni so bili podatki o povprečni mesečni neto plači za maj, ki je v pravnih osebah znašala 1451 evrov. To predstavlja nominalno 9,6-odstotno in realno 5,9-odstotno rast v primerjavi z majem lani. Najvišja plača v maju, 2280 evrov, je bila zabeležena v dejavnosti zračnega prometa, medtem ko je mediana neto plače znašala 1236 evrov.

Hrvaška je v preteklem letu zabeležila pozitiven migracijski saldo, saj se je vanjo priselilo 70.391 oseb, medtem ko se jih je izselilo 38.997. Kljub temu, da se je iz države izselilo približno 20.000 hrvaških državljanov, je skupno število priseljencev, večinoma tujcev, preseglo število izseljenih, kar je rezultiralo v neto povečanju prebivalstva za 31.394 oseb. Podatki Državnega zavoda za statistiko kažejo na demografske spremembe v državi, kjer se povečuje delež tujih državljanov.