APDEJT.si

Odbor za volitve nemškega Bundestaga je predlagal Sigrid Emmenegger, kandidatko SPD, za novo sodnico na Zveznem ustavnem sodišču. Po neuspešni izbiri Brosius-Gersdorf, bo Bundestag kmalu glasoval o njeni izbiri. Gre za ponoven poskus zasedbe treh prostih mest na ustavnem sodišču.

V Nemčiji je predvidena izvolitev sodnikov na Zvezno ustavno sodišče, ki je bila julija preložena. Stephan Brandner kritizira izbiro Ann-Katrin Kaufhold za sodnico, medtem ko naj bi SPD namesto Frauke Brosius-Gersdorf predlagala Sigrid Emmenegger, katere kandidatura naj ne bi bila sporna. Emmeneggerjeva je pod drobnogledom, Union pa jo podpira.

Po umiku Frauke Brosius-Gersdorf, ki ga je izsilila Unija, je SPD za ustavno sodnico predlagala Sigrid Emmenegger. Njeno kandidaturo naj bi podpirala tudi Unija, kar kaže na možnost doseganja konsenza pri izbiri ustavnega sodnika v Nemčiji.

Po neuspešni izbiri Frauke Brosius-Gersdorf, je SPD predlagala Sigrid Emmenegger, sodnico zveznega upravnega sodišča, kot novo kandidatko za ustavno sodnico. Napovedan je bil tudi nov termin za izvolitev.

Po neuspešni izbiri Frauke Brosius-Gersdorf za ustavno sodnico, je SPD iskala novo kandidatko. Ime evropske poslanke Katarine Barley se je pojavljalo v javnosti, vendar je sedaj sporočila, da ne bo sprejela kandidature za to mesto. SPD še ni sporočila, koga bo predlagala namesto nje.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je našla nadomestno kandidatko za ustavno sodišče, potem ko je Frauke Brosius-Gersdorf odstopila. SPD se bo zdaj znotraj stranke in z unijo pogovarjala o novem imenu za zasedbo treh sodniških mest na zveznem ustavnem sodišču. Bundestag naj bi septembra ponovno poskusil izvoliti sodnike. Končni dogovor z unijo še ni dosežen.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je napovedala novega kandidata za Zvezno ustavno sodišče, potem ko je prejšnja kandidatka Frauke Brosius-Gersdorf povzročila spor v vladni koaliciji. SPD se bo o novem imenu pogovarjala z Unionom, pri čemer že obstajajo opozorila o možnih posledicah, če izbira ponovno ne bo uspešna.

Voditeljica SPD Bärbel Bas je izjavila, da je neuspešna izbira sodnika Frauke Brosius-Gersdorf pustila rane in da vidi "znatno potrebo po pogovoru" z Unijo. Dodala je, da je zaupanje v vodjo poslanske skupine Unije Jensa Spahna zaradi afere omajano.

Nemška juristka Frauke Brosius-Gersdorf, kandidatka SPD za ustavno sodnico, se sooča z novimi obtožbami o plagiatorstvu. Plagiator Stefan Weber trdi, da naj bi bil njen mož skriti avtor njene doktorske disertacije. Univerza v Hamburgu je sprožila dodatno predhodno preiskavo. Brosius-Gersdorf se brani pred obtožbami "ghostwritinga" prek svojega odvetnika.

Pravna strokovnjakinja Frauke Brosius-Gersdorf se sooča z novimi obtožbami o plagiatorstvu, ki jih je izrekel avstrijski strokovnjak za plagiat Stefan Weber. Weber v svojem 86-stranskem poročilu navaja, da dokazi kažejo na to, da je njen mož skoraj v celoti ali v celoti napisal njeno doktorsko disertacijo. Nemški mediji poročajo, da obstaja sum 'promocijske prevare'.

Avstrijski plagiatski lovec Stefan Weber je znova obtožil Frauke Brosius-Gersdorf, kandidatko za sodnico, ponarejanja njene doktorske disertacije. Weber trdi, da naj bi njen mož vsaj delno napisal njeno disertacijo. Njene odvetnike obtožbe zanikajo. Weber je v poročilu na 86 straneh podrobno opisal svoje obtožbe.

Zaradi zadržkov v Uniji glede kandidatke za ustavno sodnico Brosius-Gersdorf, se je v Bundestagu preložila izbira treh kandidatov za ustavne sodnike. Premier Brandenburga, Dietmar Woidke (SPD), predlaga popolno zamenjavo vseh dosedanjih kandidatov za zasedbo treh mest na Zveznem ustavnem sodišču.

V Nemčiji se pojavljajo razhajanja znotraj SPD glede izbire ustavnih sodnikov. Medtem ko je stranka sprva podpirala kandidatko Frauke Brosius-Gersdorf, se zdaj slišijo pozivi, naj se vsi kandidati umaknejo in postopek začne znova. Minister predsednik Brandenburga, Dietmar Woidke (SPD), je pozval k umiku vseh kandidatov za ustavne sodnike, s čimer je pritisnil na ostale stranke v Bundestagu, da najdejo izhod iz trenutne situacije.

Brandenburški premier Dietmar Woidke (SPD) je zahteval umik vseh kandidatov za ustavne sodnike, s čimer je stopnjeval pritisk v zvezi s spornim imenovanjem na zveznem ustavnem sodišču. Zahteva vključuje tudi umik kandidature Frauke Brosius-Gersdorf, kljub temu, da jo zvezna SPD še naprej podpira. Poleg tega so različna združenja kritizirala predlog proračuna, združenje okrožij pa zahteva pomoč za občine.

Volitve treh kandidatov za ustavne sodnike so bile v nemškem Bundestagu preložene, potem ko so se pojavile rezerve znotraj Unije glede kandidatke SPD, pravnice Brosius-Gersdorf iz Potsdama. V odziv na nastale razmere se je predsednik univerze postavil v bran omenjeni kandidatki.

Univerza v Potsdamu je potrdila začetni sum glede doktorske disertacije poslanke CDU Saskie Ludwig, ki naj bi vsebovala neoznačene prevzete tekstovne pasaže. Preiskava doktorata, ki bi lahko trajala več mesecev, se je začela potem, ko se je Ludwigova, sama velika kritičarka podobnih obtožb plagiatorstva proti kandidatki za sodnico Brosius-Gersdorf, tudi sama znašla pod drobnogledom. Vzporedno se je pojavila tudi analiza retoričnega trenerja Michaela Ehlersa o komunikacijskih šibkostih in prednostih Friedricha Merza kot potencialnega kanclerja.

Kanzleramtschef Thorsten Frei (CDU) je glede primera Frauke Brosius-Gersdorf izjavil, da je bilo "nepravično storjeno" in ne izključuje možnosti ponovne izvolitve. Frei je sprva podprl sporazumno kandidatko SPD za ustavno sodišče kot "visoko usposobljeno pravnico", vendar se je pod močnim pritiskom, domnevno iz CSU, umaknil in zdaj pušča odprte vse možnosti.

Nemška zvezna vlada je izrazila zaskrbljenost ob načrtih sina Silvia Berlusconija za prevzem medijske skupine ProSiebenSat.1. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer se je sestal s Pier Silviom Berlusconijem v kanclerjevem uradu, da bi razpravljal o prevzemu. Weimer je izrazil pomisleke glede ohranitve novinarske neodvisnosti, še posebej ob upoštevanju očetovih tesnih povezav z Vladimirjem Putinom.

CDU poslanka Caroline Bosbach se sooča z obtožbami o zlorabi več tisoč evrov strankinih sredstev. Bosbachova se je sicer obramba pred obtožbami, da je prejela strankin denar, odločno branila.

Bayerischer Rundfunk je sprožil polemiko s svojim vprašanjem, ki je nakazovalo na "kampanjo proti" sodnici Frauke Brosius-Gersdorf. Besedilo s strani Roberta J. De Lapuente ostro kritizira ta pristop, češ da je pravzaprav Brosius-Gersdorf "sama kampanja". Besedilo nadalje navaja, da se je voditelj "Gefährder des Monats" (nevarnež meseca) dotaknil obeh sodnic, Frauke Brosius-Gersdorf in Ann-Katrin Kaufhold, kot "aktivističnih, avtoritarnih in antidemokratičnih". Pod črto pa je glavno sporočilo, da SPD in "zeleni" partnerji vztrajajo pri imenovanju obeh sodnic na zvezno ustavno sodišče, ne glede na kritike.

Nova javnomnenjska raziskava ZDF-Politbarometer je pokazala nadaljnji padec priljubljenosti Unije (CDU/CSU), ki je skupaj z SPD zdrsnila na 27 odstotkov podpore. Hkrati je stranka AfD dosegla najvišjo podporo od aprila. V osebnem rejtingu je minister iz vrst krščanskih demokratov prehitel politika SPD. Večina Nemcev je nezadovoljna s črno-rdečo vlado kanclerja Merza.

Nemški zvezni kanclerjev minister Thorsten Frei (CDU) je pohvalil Frauke Brosius-Gersdorf, kandidatko SPD za sodnico zveznega ustavnega sodišča, kot »visoko usposobljeno pravnico«. S tem je nakazal možno pripravljenost Unije na kompromis pri izvolitvi sodnika, kar bi lahko premostilo koalicijski spor. Frei je v pogovoru za ZDF poudaril strokovno usposobljenost Brosius-Gersdorfove, kar nakazuje na prizadevanja za zagotovitev večinske podpore njeni kandidaturi.

Kanzleramtsminister Frei je potrdil, da je kandidatka za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf "strokovno zelo usposobljena pravnica". Kljub dvomom glede njene doktorske disertacije, naj bi bili ti "odpravljeni". Union naj bi popustil v sporu glede izvolitve kandidatke, ki je opisana kot "levo-aktivistična". Univerza v Hamburgu sicer še preverja navedbe o plagiatorstvu.

Vodja kabineta kanclerja Thorsten Frei je pozval k bolj premišljeni debati o izbiri sodnikov, še posebej v primeru Frauke Brosius-Gersdorf, ki jo je označil za "strokovno zelo usposobljeno pravnico". Poudaril je, da ni nujno, da bi se pri sodniških imenovanjih strinjali z vsemi stališči kandidatov. CDU si prizadeva za omejitev škode v sporu glede kandidature SPD za zvezno ustavno sodnico.

Univerza v Hamburgu je ponovno začela preverjati doktorsko disertacijo kandidatke za ustavno sodnico, imenovane Brosius-Gersdorf. Prvotno univerza ni zaznala zadostnih namigov o morebitnih znanstvenih napakah v njenem delu, vendar se je to stališče sedaj spremenilo.

Stranka CSU je ponovila predlog za novo kadrovsko rešitev spora glede izvolitve treh sodnikov v zvezno ustavno sodišče, ki vključuje ponoven pregled celotnega kadrovskega paketa in zamenjavo vseh dosedanjih kandidatov. Predlog je naletel na oster odziv koalicijskih partnerjev, SPD in Zelenih, ki so ga označili kot "vrhunec nespoštljivosti" in ga ostro zavrnili, pri čemer SPD vztraja pri Juristki Brosius-Gersdorf. CDU-jev generalni sekretar Carsten Linnemann je prevzel odgovornost za reševanje koalicijskega spora.

Nekdanji CSU-politični veljak Horst Seehofer je izrazil kritiko na račun blokade imenovanj sodnikov s strani Unije, pri čemer je za ta "nesmisel" obtožil tudi predsednika CSU Markusa Söderja in vodjo CDU Friedricha Merza. Nenadna blokada, ki je preprečila imenovanje Brosius-Gersdorf, je povzročila široko neodobravanje, ne le v vrstah SPD, ampak tudi med nekdanjimi kolegi Seehoferja. Kritik, usmerjena proti nekdanjim sodelavcem, poudarja, da so bili Merz in Söder prav tako vpleteni v to sporno odločitev, ki jo nekateri označujejo kot "sodno katastrofo".

Brandenburg je naturalizacijo pogojil s priznanjem obstoja Izraela, kar je sprožilo razpravo o tem, ali bi islamisti smeli postati nemški državljani. Berlinska senatorka za pravosodje Felor Badenberg (CDU) je predstavila načrt za boj proti AfD, ki vključuje odvzemanje temeljnih pravic in prepoved združenj. Nekdanji predsednik CSU Erwin Huber je kritiziral ravnanje Söderja (CSU) v zvezi z nominacijo Brosius-Gersdorfove za ustavno sodišče, kar je označil za taktično napako.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je obiskal inovacijsko lokacijo Bundeswehra v Erdingu, kjer se je osredotočil na tehnološki napredek, vključno z omreževanjem brezpilotnih orožnih sistemov s pomočjo umetne inteligence. Hkrati se v Nemčiji razpravlja o zgodnji upokojitvi ob finančnih težavah koalicije glede izbire sodnikov. Frauke Brosius-Gersdorf in Boris Pistorius sta pomembna akterja v tej razpravi, medtem ko se poudarja, da je pomembnejše od zgodnje upokojitve pri 40 letih ministrov obisk in razvoj v vojski.

Kardinal Marx je kritiziral razpravo o izvolitvi sodnikov, ki se ji je pridružila tudi katoliška cerkev. Poudaril je, da bi morale biti razprave brez osebnih žalitev.

Kandidatka za ustavno sodnico, Frauke Brosius-Gersdorf, je s svojo razlago stališča do legalizacije zgodnjih splavov, ki jo podpira koalicijska pogodba, ponovno zanetila spor med CDU in SPD. Čeprav sta stranki skupno dogovorjeni, vsaka stran sporazum razlaga drugače. Kritike, ki letijo na Brosius-Gersdorfovo zaradi njenega stališča do splavov, je ta zavrnila s sklicevanjem na koalicijsko pogodbo, kar je sprožilo nove razlike v interpretaciji. Nepriznan del koalicijske pogodbe namiguje na morebitno legalizacijo zgodnjih splavov, kar odpira vprašanja o prihodnosti člena 218.

Volker Wissing, nekdanji minister FDP, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti nemške koalicijske vlade. Njegove opozorila so sledila izkušnjam s propadom prejšnje »semaforske« koalicije. Trenutno ga skrbi spor glede kandidatke za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf. Wissing, ki je bil tudi sam sodnik, meni, da je nezadostna izvolitev Brosius-Gersdorfove za ustavno sodnico "velika napaka" Unije (CDU/CSU), kar bi lahko pripeljalo do prezgodnjega konca sedanje črno-rdeče vlade.

Spor glede izvolitve ustavne sodnice Frauke Brosius-Gersdorf se je nadaljeval, pri čemer je Univerza v Potsdamu začela preiskavo doktorske disertacije poslanke CDU Saskie Ludwig zaradi obtožb o plagiatorstvu. Ludwigova je predhodno kritizirala Brosius-Gersdorfovo zaradi podobnih obtožb. Dodatno so se pojavile kritike glede prepovedi uporabe simbolov LGBTQ+ v Bundestagu, saj je več poslancev moralo odstraniti mavrične zastave in druge simbole. Zeleni, Levica in SPD so izrazili opozorila pred "kulturnim bojem" v plenarni dvorani in pozvali predsednico Bundestaga Julio Klöckner k "predsedniški umirjenosti" po sporu glede mavričnih zastav, plakatov in priponk. Incident je sprožil razpravo o svobodi izražanja v parlamentu.

Predsednik SPD Lars Klingbeil vztraja pri kandidaturi Frauke Brosius-Gersdorf za sodnico nemškega ustavnega sodišča in zahteva ponovitev volitev v Bundestagu, ki so bile prejšnji teden odpovedane. Klingbeil trdi, da so bili pomisleki Unije glede plagiatorskih obtožb proti Brosius-Gersdorfovi odpravljeni. Kljub temu Unija ne vidi razloga za hitro ponovitev glasovanja in ne čuti časovnega pritiska.

Klingbeil je od Merza zahteval ponovitev volitev Brosius-Gersdorfove, saj je prejšnja izbira sodnice propadla. Kljub temu, da se Merz in Klingbeil trudita za harmonijo pred poletjem, koalicija Bundesrat se giblje pod težo številnih reform, vključno z reševanjem milijardne luknje v proračunu, sporom glede državljanske denarnice in dolžniške zavore. Poletje napoveduje nadaljnje politične spore in izzive za stabilnost vlade.

Predsednica nemškega Bundestaga, Julia Klöckner, je poudarila, da je parlament stalno tarča hekerskih napadov in je zato pozvala k izboljšanju kibernetske obrambe. Prav tako si prizadeva za zakonsko podlago, ki bi omogočila strožji varnostni nadzor obiskovalcev, s čimer bi policiji zagotovila dostop do ključnih informacij.

Ustavni pravnik Alexander Thiele je Frauke Brosius-Gersdorf označil za "čudovito kompromisno kandidatko" in posvaril pred njenim umikom iz kandidature za zvezno ustavno sodišče. Thiele je podal nasvete krščanskim demokratom in komentiral kritike cerkva ter načela, povezana z imenovanjem.

ARD in ZDF sta poročala o domnevni kampanji proti nominaciji pravnice Frauke Brosius-Gersdorf, kandidatke SPD za sodniško mesto. Članek opisuje usklajen odziv 'združene levice', ki naj bi opozarjala na 'desno' kampanjo proti Brosius-Gersdorfovi. To dogajanje naj bi spominjalo na podoben primer v ZDA, kar kaže na sinhronizirane strategije nove desnice.

Nekdanji predsednik CSU Horst Seehofer se je vključil v razpravo o kandidatki SPD za ustavno sodišče, Frauke Brosius-Gersdorf, in javno izjavil, da bi jo sam izbral za sodniški položaj. Ob tem je svojo stranko, CSU, pozval k disciplini, glede propadle izbire sodnika pa je izrazil svoje lastno mnenje.

Stranki CDU in CSU še vedno blokirata izvolitev ugledne pravnice Frauke Brosius-Gersdorf za ustavno sodnico, kar je sprožilo vprašanja o njeni rehabilitaciji in opravičilu. Kljub temu, da se je kancler Merz postavil za njeno kandidaturo, razprava o pravici do splava je zašla, kar povzroča trpljenje kandidatke. Politična blokada in vloga Jensa Spahna sta v središču kritik.

Nemčijo pretresa polemika glede imenovanja novih ustavnih sodnikov, pri čemer se osrednje vprašanje vrti okoli kandidatke SPD Frauke Brosius-Gersdorf. Razprava se giblje med tem, ali naj SPD umakne svojo kandidatko ali pa naj unija potrdi njeno imenovanje. Hkrati pa se je odprlo vprašanje vloge AfD, saj kot druga najmočnejša stranka v Bundestagu nima pravice predlagati kandidatov za ustavne sodnike. Ta situacija poudarja domnevne slabosti nemške demokracije, kjer sodnike imenuje Bundestag po predlogu iz volilnega odbora.

Polemika je izbruhnila okoli imenovane juristke Frauke Brosius-Gersdorf na nemško zvezno ustavno sodišče, saj je Katoliška cerkev izrazila zadržke. Moralni teolog Jochen Sautermeister, član Nemškega etičnega sveta, je zagovarjal kritike Katoliške cerkve. Vendar pa je debata potekala čustveno in je vsebovala tudi napačne informacije, kar je povzročilo obtožbe o napačnih trditvah in pozive k opravičilu.

Friedrich Merz je na svoji prvi poletni tiskovni konferenci poskušal zmanjšati pomen koalicijskega spora glede pravnice Brosius-Gersdorf, označil ga je kot "situacijo, ki bi lahko bila boljša". Predstavil se je kot evropski varčevalni komisar in dal obljubo. Kljub želji, da bi poudaril uspehe črno-rdeče koalicije, je bil Merz prisiljen pojasnjevati stalne koalicijske spore, pri čemer je izrekel tudi stranski udarec proti Spahnu.

Nemški kancler Friedrich Merz je razkril, kako namerava rešiti primer sporne kandidatke za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf, ki je dominiral na njegovem prvem poletnem nastopu. Notranji minister Alexander Dobrindt pa je Brosius-Gersdorfovi posredno svetoval, naj se umakne iz kandidature za Zvezno ustavno sodišče, saj naj bi njena nominacija, še preden je bila izvoljena, že škodovala zaupanju v pravosodje. Razprava o Brosius-Gersdorfovi in drugi kandidatki Ann-Katrin Kaufhold je potekala v luči skrbi glede pluralizma in stališč do splava, pri čemer je preložitev volitev Brosius-Gersdorfove primarno povezana z njenimi izjavami o splavu.

Nemški kancler Friedrich Merz je na svoji prvi poletni tiskovni konferenci izrazil obžalovanje glede ravnanja z neizvoljeno ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf, ki jo je označil za nesprejemljivo. Kljub zapletom pri izbiri sodnikov in drugim koalicijskim izzivom, kot so glasovanje o kanclerju in zmanjšanje stroškov energije, je Merz izrazil zaupanje v stabilnost in nadaljnjo pot črno-rdeče koalicije z besedami: "To bomo zmogli."

Kancler Friedrich Merz je na svoji prvi poletni tiskovni konferenci pozval k optimizmu in napovedal, da je 'obrat napovedan', vendar mu po mnenju novinarjev ni uspelo izboljšati vzdušja v koaliciji, ki je bila v ospredju zaradi neuspele izbire sodnikov. Merz se je odzval na številna vprašanja o notranji politiki ter kritiziral Evropsko unijo glede zunanjepolitičnih tem, kot sta Izrael in Rusija. Kljub prizadevanjem za pozitiven ton se je Merz moral soočiti z intenzivnim zaslišanjem novinarjev, ki so se osredotočali predvsem na notranje konflikte in izbiro sodnikov.

Kritike glede kandidature Frauke Brosius-Gersdorf za ustavno sodnico se ne umirjajo. Nemški notranji minister Dobrindt je znova svetoval pravnici, naj se ne postavlja več na volitve. Poleg Brosius-Gersdorfove, je v ospredju tudi druga kandidatka SPD za Zvezno ustavno sodišče.

Nemško vlado je prizadelo odloženo glasovanje o izbiri ustavne sodnice, potem ko so desničarski aktivisti in mediji sprožili kampanjo proti kandidatki Frauke Brosius-Gersdorf, ki se sedaj mora braniti pred obtožbami in lažmi. Medtem je zvezna dežela Porenje-Pfalz zaostrila pogoje za dostop do javnih služb, sklicujoč se na boj proti skrajno desni stranki AfD. Ta poteza, ki uvaja eno najstrožjih ureditev preverjanja ustavne zvestobe v državi, vpliva tudi na antifašistične skupine, gibanja za solidarnost s Kurdistanom in leve sindikaliste, kar obuja stare konflikte med državo in določenimi civilnodružbenimi skupinami.

Kulturni boj je iztiril izbiro sodnikov, pri čemer se je Frauke Brosius-Gersdorf pritoževala nad obrekovanjem, vendar je potrdila, da zaenkrat ostaja kandidatka za zvezno ustavno sodišče. Propadel je predlog Zelenih za sklic posebne seje Bundestaga med poletnim parlamentarnim premorom za izvolitev novih sodnikov, saj sta ga Unija in SPD zavrnili. Posebna seja za izvolitev novih sodnikov tako ni več na dnevnem redu.

Zgodovinar Andreas Rödder iz CDU je opozoril, da bi prepoved stranke AfD pomenila "varno pot v državljansko vojno". Razprava o kandidatki za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf je ponovno sprožila debato o morebitnem postopku prepovedi AfD, pri čemer Rödder poudarja velika tveganja, ki bi jih prinesla prepoved in s tem nastala levo-zelena hegemonija.