APDEJT.si

Predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Ghalibaf, je izjavil, da je iranska vojaška moč, ki je zadala hud udarec izraelskemu režimu, demonstracija moči islama in islamske skupnosti (Ummah). Izjavo je podal v Iranu.

Visoki svetovalec ministra za kulturo in islamsko usmerjanje je v mestu Šahrud označil misticizem za "možgane islama" in poudaril njegov pomemben vpliv na krepitev odpornosti mladih v družbi.

Izšla je knjiga »Osnove antropologije humanističnih ved v islamu in na Zahodu« avtorice Marzieh Abdali. Knjiga obravnava ključne razlike med islamskimi in zahodnimi pogledi na humanistične vede.

Kandidat za župana New Yorka, Zohran Mamdani, je v čustvenem govoru odgovoril na "rasistične in neutemeljene napade", s katerimi se je soočil zaradi svoje muslimanske vere. Mamdani, ki velja za enega od favoritov v dirki za župana, je dan pred začetkom predčasnega glasovanja poudaril svojo identiteto in vero v luči islamofobije.

Avstrijska ministrica za integracijo Claudia Plakolm (ÖVP) je izrazila prepričanje, da je načrtovana prepoved nošenja naglavnih rut za mladoletna dekleta v šolah tokrat skladna z ustavo. Predhodna ureditev za osnovne šole je bila konec leta 2020 razveljavljena s strani Ustavnega sodišča (VfGH), ker se je osredotočala na islam. Da bi odpravili pomisleke sodišča, naj bi zakon podpirali obsežni spremljevalni ukrepi.

Hamit Coskun, 51-letni moški, je uspešno izpodbijal obsodbo za versko obremenjeno kršitev javnega reda, potem ko je sežgal Koran pred turškim konzulatom v Londonu. Sodišče je ugodilo njegovi pritožbi, pri čemer je Coskun trdil, da so njegova dejanja zaščitena v okviru svobode govora. Junija je bil spoznan za krivega, ker je med sežiganjem Korana izražal protislamska gesla.

Hamit Coskun, ateist turškega rodu, se je pritožil na obsodbo zaradi sežiga Korana med političnim protestom v Londonu. Coskun, ki je med protestom pred turškim konzulatom izražal kritične komentarje o islamu, se na obsodbo pritožuje s sklicevanjem na svobodo govora. Nacionalno sekularno društvo podpira njegovo pritožbo. Primer je sprožil razpravo o mejah svobode izražanja in spoštovanju verskih prepričanj v Veliki Britaniji.

Vladajoča italijanska stranka Bratje Italije, ki jo vodi premierka Giorgia Meloni, je predložila predlog zakona, ki bi prepovedal nošenje burk in nikabov na javnih mestih. Ta ukrep je del širšega zakonskega paketa, usmerjenega v boj proti tako imenovanemu kulturnemu separatizmu, povezanemu z islamom. Predlog vključuje tudi prepoved prisilnih porok med muslimani.

Vrhovno sodišče naj bi v ponedeljek izreklo vmesne odredbe o treh ključnih vprašanjih, ki so se pojavila med obravnavo prošenj, ki izpodbijajo veljavnost Zakona o spremembi Waqf, 2025, vključno z možnostjo razveljavitve lastnosti, ki so jih sodišča razglasila za "waqf po sodiščih, waqf po uporabniku ali waqf po listini".

Pred več mošejami v Parizu in njegovi okolici so v torek zjutraj odkrili najmanj devet svinjskih glav, kar je sprožilo val ogorčenja. Predsednik Emmanuel Macron se je o tem pogovarjal s predstavniki muslimanske skupnosti in jim izrazil podporo. Policija preiskuje incident kot možen izraz islamofobije ali celo kot dejanje tuje vpletenosti. Jean-Luc Mélenchon je za dejanja obtožil političnega nasprotnika Érica Retailleaua, češ da spodbuja islamofobijo.

Objavljeni so bili novi članki, ki razpravljajo o tem, zakaj naj bi progresivci želeli uničiti krščanstvo, a ohraniti islam, pri čemer se sklicujejo na 'judovsko-krščansko etiko'. Prav tako se pojavlja kritika neuspeha naroda v primeru Iryne. V Pennsylvaniji pa so vrhovni sodniki branili svojo nepristranskost, medtem ko Republikanska stranka zahteva njihovo odstranitev.

David Bozell, predsednik Media Research Center (MRC), je v podcastu VINCE razpravljal o upadu zaupanja v medije, ki je po njegovem mnenju skoraj izenačeno z oceno odobravanja Nancy Pelosi. Medtem pa je Valentina Gomez, republikanska kandidatka za kongres v Teksasu, objavila oglas, v katerem s plamenometom zažge Koran, s čimer obljublja, da bo končala islam v Teksasu, če bo izvoljena. Njena poteza je sprožila številne kritike in obsodbe.

Časopis Il Tempo je bil tarča kritike imama iz Torina, kar nakazuje na zaskrbljenost radikalnega islama zaradi preiskav časopisa. Medtem je bil Beneški filmski festival obtožen promocije sovraštva do Izraela s strani umetnikov, ki niso obsodili Hamasa. Poleg tega članek povezuje branje Kanafana v Vietnamu z razmišljanjem o Gazi.

Trumpova administracija je ponovno aretirala Kilmara Armanda Abrego Garcia, državljana Salvadorja in prebivalca Marylanda, katerega primer nepravilne deportacije je pritegnil pozornost. Zagovorniki ga označujejo kot "zlonamerno zlorabo moči", saj naj bi administracija zlorabila zakon, da bi kaznovala tiste, ki se zavzemajo za svoje pravice in ustrahovala priseljence.

Strokovnjaki Združenih narodov za boj proti terorizmu opozarjajo, da Islamska država izkorišča nestabilnost v Afriki in Siriji. Opozarjajo, da skupina ostaja velika grožnja tudi v Afganistanu, Srednji Aziji in Evropi. Skupina naj bi uporabljala tudi napredne tehnologije, vključno z umetno inteligenco in družbenimi mediji.

MUI (Majlis Ulama Indonesia) v mestu Bekasi je preiskoval Putri Yeni, znano kot Umi Cinta, zaradi njenih predavanj, ki so postala viralna zaradi obljub o vstopu v raj v zameno za plačilo enega milijona rupij. Po pregledu je MUI Bekasi ugotovil, da njene verske aktivnosti ne odstopajo od islamskih naukov, vendar so bila predavanja začasno ustavljena zaradi nasprotovanja lokalnih prebivalcev. Kljub temu, da MUI ni našel neskladnosti, so prebivalci izrazili močno nestrinjanje.

Maroko je aretiral feministično aktivistko Ibtissame Lachgar, ker je objavila fotografijo, na kateri nosi majico z napisom "Allah is lesbian" (Alah je lezbijka). Tožilci so zahtevali njen pripor, ker naj bi kršila islamsko vero. Grozi ji do pet let zapora. Primer je sprožil razprave o svobodi izražanja in verski občutljivosti v Maroku.

Nemško združenje za izobraževanje in usposabljanje (VBE) je pozvalo k uvedbi celovitega islamskega verskega pouka v šole po vsej Nemčiji. Po mnenju združenja bi morali imeti muslimanski učenci enake možnosti kot njihovi krščanski vrstniki.

Nedavna anketa, ki jo je naročila Ahmadiyya Muslim Community in v kateri je sodelovalo 2.130 odraslih v Veliki Britaniji, razkriva, da več kot polovica Britancev meni, da islam ni združljiv z britanskimi vrednotami. Poleg tega štirje od desetih anketirancev menijo, da imajo muslimanski priseljenci negativen vpliv na Združeno kraljestvo. Anketa YouGov je pokazala, da Britanci muslimanske priseljence dojemajo kot večjo grožnjo britanskemu načinu življenja v primerjavi z migranti iz drugih verskih skupin, kot so Sikhi ali Judje. Ti rezultati so vzbudili zaskrbljenost, saj je imam izrazil globoko skrb nad njimi.