APDEJT.si

V Evropski uniji naraščajo napetosti zaradi želje po zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Posebno razdraženost naj bi povzročala ostra stališča Kaje Kallas, vodje evropske diplomacije. Kallasova je dejala, da so pomisleki Belgije glede možne zaplembe ruskega premoženja upravičeni.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu poudarila, da se Ukrajina bori za varnost, svobodo in neodvisnost Evrope. EU podpira prizadevanja za pravičen in trajen mir, ki bo Ukrajini zagotovil varnost in suverenost. Von der Leyen je opozorila, da mir ne sme ustvariti nevarnega precedensa in da mora vključevati trdna varnostna jamstva. Poudarila je tudi, da o Ukrajini ne bo odločalo brez Ukrajine in da je varnost Ukrajine varnost Evrope. EU pozdravlja prizadevanja ZDA za mir, vendar ima glede načrta določene rdeče linije, vključno z dolgoročnimi varnostnimi jamstvi in spoštovanjem ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.

Nemška letalska družba Lufthansa se je opravičila zaradi incidenta, v katerem so premierji Finske, Danske in Luksemburga v nedeljo zvečer obtičali na letališču v Frankfurtu. Zaradi tehnične napake so zamudili ali sploh niso mogli prisostvovati vrhu Evropska unija-Afriška unija v Luandi v Angoli.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se izogiba dvostranskim srečanjem z estonsko premierko Kajo Kallas zaradi njenih zapletenih odnosov z administracijo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, poroča Politico.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Pakistan in Evropska unija sta pozvala talibanski režim v Afganistanu, naj aktivno ukrepa proti terorizmu in zagotovi zaščito človekovih pravic, zlasti žensk in deklet. Poziv je bil izrečen med 7. strateškim dialogom med Pakistanom in EU v Bruslju, kjer sta podpredsednik pakistanske vlade Ishaq Dar in visoka predstavnica EU Kaja Kallas razpravljala o odnosih med Islamabadom in Kabulom v luči čezmejnih napetosti.

Estonska zunanja ministrica Kaja Kallas je izjavila, da Rusija nima pravice pričakovati nobenih popuščanj s strani Ukrajine. Po njenih besedah so vsa pričakovanja o ruskih koncesijah neupravičena in ne bi smela biti predmet pogajanj. Kallasova zagovarja ostro stališče do Moskve in vztraja pri tem, da kompromis glede ozemeljske celovitosti Ukrajine ni mogoč.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

J.D. Vance je kritiziral tiste, ki so zavrnili Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, rekoč, da živijo v fantazijskem svetu. Trump je izjavil, da lahko ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje z bojem, če zavrne mirovni načrt ZDA.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Evropska unija je v Bruslju uvedla sankcije proti namestniku poveljnika paravojaške organizacije Sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu zaradi "hudih in trajajočih zločinov". EU je pripravljena sprejeti dodatne omejevalne ukrepe, če bo potrebno, saj se nasilje v Sudanu stopnjuje.

Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.

Rusija je zahtevala zavzetje mesta Kupjansk na vzhodu Ukrajine, vendar Kijev se zaenkrat še ni odzval. Bela hiša je zavrnila evropske pomisleke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in ga označila za dobrega tako za Rusijo kot za Ukrajino.

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Evropska unija ponuja vodilno vlogo pri ustanovitvi in usposabljanju policijske enote za Gazo, pri čemer naj bi usposobili do 13 ljudi.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Evropska unija je predstavila nov obrambni paket, ki bo omogočil hitrejše premike tankov in vojakov čez meje 27 držav članic. Zaskrbljenost glede morebitne ruske agresije narašča, zato EU želi okrepiti obrambne zmogljivosti. Kaja Kallas je dejala, da lahko naložbe v obrambo preprečijo vojno, saj šibkost vabi k napadom. Novi predlog naj bi izboljšal vojaško mobilnost.

Evropska komisija do leta 2027 načrtuje vzpostavitev vojaškega schengenskega prostora znotraj Evropske unije. Ta ukrep naj bi omogočil hitrejše premikanje vojaških enot in opreme po Evropi v primeru krize, brez soglasja vseh držav članic. Predlog predvideva odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev sistema za hitro odzivanje v izrednih situacijah, imenovanega EMERS, ter posodobitev ključnih prometnih koridorjev za civilno in vojaško uporabo.

Črna gora je najbližje članstvu v Evropski uniji, je po srečanju z visoko predstavnico EU za zunanjo in varnostno politiko Kajo Kallas dejal premier Milojko Spajić. V Bruslju bodo v marcu določili nove mehanizme za krepitev odpornosti na varnostne grožnje, s podporo EU Rapid Response Tima pa se bodo borili proti malignim vplivom.

Srbski zunanji minister Marko Đurić in bosanski zunanji minister Elmedin Konaković se bosta danes v Bruslju udeležila neformalne večerje za zunanje ministre Evropske unije in partnerje z Zahodnega Balkana. Dogodek organizira visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Podpredsednik ZDA Džej Di Vens je izrazil prepričanje, da je razgovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom nujen za rešitev ukrajinskega vprašanja. Vens je odgovoril na kritike Kaje Kalas, ki nasprotuje pogovorom s Putinom.

Visoka predstavnica EU, Kaja Kalas, je pozdravila nemško finančno pomoč Ukrajini in napovedala obisk Zahodnega Balkana za potrditev širitve EU. Vendar analitiki in mediji v EU izražajo zaskrbljenost glede korupcije v ukrajinskem vrhu oblasti, ki bi lahko omajala podporo Zahoda in ovirala pot Ukrajine v EU.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Vodja evropske diplomacije, Kaja Kallas, po poročanju Politica ni uspela doseči vrnitve Martina Selmayra, nekdanjega vodje kabineta Evropske komisije in dolgoletnega nasprotnika predsednice Ursule von der Leyen, v Bruselj. Selmayr ostaja veleposlanik EU v Vatikanu.

Vodja diplomacije EU, Kaja Kallas, je izjavila, da so dodatne vizumske omejitve za ruske državljane posledica incidentov z brezpilotnimi letalniki. Poudarila je, da je možnost pridobitve vizuma za Ruse privilegij in ne samoumevna pravica.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je komentirala izjave vodje evropske diplomacije Kaje Kallas o privilegijih potovanja v Evropsko unijo (EU). Zaharova je Kallasovo spomnila na milijone nelegalnih migrantov, ki se nahajajo na ozemlju EU.

Evropska unija je zaostrila pravila za izdajo viz ruskim državljanom zaradi varnostnih pomislekov in vojne v Ukrajini. Ruskim državljanom ne bodo več izdajali viz za večkratni vstop, ampak bodo morali za vsako potovanje v EU zaprositi posebej. Vloge bodo podvržene strožjim preverjanjem, potovanje v Evropo pa je opredeljeno kot privilegij in ne kot pravica.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost, Kaja Kalas, je izjavila, da je težko upravičiti prosto potovanje ruskih državljanov po Evropski uniji. Napovedala je zaostritev vizumskega režima za ruske državljane zaradi nadaljnjih napadov z droni in sabotaž na evropskem ozemlju. Po njenem mnenju je potovanje v EU privilegij in ne pravica.

Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom, ki bodo začela veljati to soboto. Razlog za zaostritev so varnostna tveganja, povezana z rusko agresijo v Ukrajini, kot so incidenti z droni in sabotaže na evropskih tleh.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić se je v Bruslju sestala z visoko predstavnico Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kajo Kalas. Pogovarjali so se o evropski poti Srbije, pri čemer je Brnabić poudarila, da ostaja članstvo v EU strateški zunanjepolitični cilj Srbije.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je izrazila prepričanje, da bi lahko Evropska unija sprejela nove članice do leta 2030. Poudarila je, da je to nujno zaradi geopolitičnih razmer, ki jih zaznamuje vojna v Ukrajini. Med državami, ki so na poti v EU, sta omenjeni Republika Moldavija in Ukrajina, medtem ko naj bi bile Srbija in Gruzija v zastoju.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.