APDEJT.si

Predsednik Lai Ching-te je napovedal pospešeno uvedbo programa dolgotrajne oskrbe 3.0 naslednje leto. Vzporedno s tem bo vlada uvedla "Državno protipandemijsko akcijo", za katero je v prvem letu predvidenih 16 milijonov NTD. Ministrstvo za zdravje je opozorilo, da bi lahko zavlačevanje z odobritvijo proračuna v parlamentu ogrozilo izvedbo programa dolgotrajne oskrbe 3.0.

Tajvan je napovedal znatno povečanje obrambnega proračuna na 40 milijard dolarjev kot odgovor na naraščajoči kitajski vojaški pritisk. Predsednik Lai Ching-te je kritiziral Peking, medtem ko je Kitajska obsodila 'militarizem' Japonske glede statusa Tajvana. Lai je bil kritiziran tudi zaradi podpore japonski premierki Sanae Takaichi glede njenih izjav o Tajvanu, kar je Peking označil za 'gnusno'.

Administrativa je parlamentu predložila predlog zakona o reviziji finančnega zakona in osnutek posebnega zakona o nabavi v vrednosti 1,25 bilijona NTD za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih bojnih zmogljivosti. 吳怡農, ustanovitelj Združenja za močno Tajvansko zvezo in kandidat za župana Tajpeja iz vrst 民進黨, je izjavil, da so vladne priprave na obrambnem področju namenjene preprečitvi, da bi Ljudska osvobodilna vojska dosegla sposobnost napada na Tajvan, s čimer bi kitajski predsednik 習近平 ostal brez možnosti za vojaški napad.

Tajvanska vlada namerava povečati obrambni proračun za 40 milijard dolarjev v prihodnjih letih, da bi odvračala morebitno kitajsko invazijo. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je to napovedal v mnenjskem članku v Washington Postu. Ameriški odposlanec na Tajvanu Raymond Greene je pozdravil to potezo.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal poseben proračun v višini 40 milijard dolarjev za nakup orožja, vključno z izgradnjo obrambnega sistema "Tajvanska kupola", ki bo imel visoko raven zaznavanja in prestrezanja. Ta poteza sledi naraščajočim napetostim s Kitajsko in prizadevanjem ZDA, da bi Tajvan povečal svojo obrambno porabo. Sredstva bodo razporejena v osmih letih, od 2026 do 2033, in so del strategije za soočanje s kitajskimi grožnjami invazije.

Tajvansko predsedstvo je zanikalo, da bi predsednik Lai Ching-te potrdil, da Kitajska načrtuje invazijo na Tajvan leta 2027, kot so poročali nekateri mediji. Predsednik se je skliceval na ameriška poročila, ki omenjajo leto 2027 kot časovno točko, ko naj bi bila kitajska vojska pripravljena na napad. Opozicijska stranka, Tajvanska ljudska stranka, je kritizirala Laija, da s takšnimi izjavami seje strah in da ne upošteva mednarodnih ocen.

Demokratska napredna stranka (DPP) je imenovala poslanko Su Čao-huej za kandidatko za župana Novega Tajpeja in okrožno svetnico Chen Pin-an za kandidatko za županjo okrožja Miaoli za volitve leta 2026. Predsednik Lai Čing-te je poudaril njune izjemne dosežke. Hkrati je centralni izvršni odbor Kuomintanga (KMT) sprejel posebne ukrepe za nominacije kandidatov za župane, ki vključujejo ustanovitev delovne skupine za usklajevanje s Tajvansko stranko ljudstva (TPP) v nekaterih okrožjih in mestih, kjer se pričakuje sodelovanje med modrimi in belimi, da bi povečali možnosti za zmago.

Tajvan je napovedal rekordno povečanje obrambnih izdatkov v višini približno 34 milijard evrov kot odgovor na naraščajoči vojaški pritisk Kitajske, pri čemer bo novi proračun namenjen povečanju proizvodnje in zalog streliva, s sodelovanjem ZDA pa bodo vzpostavili avtomatizirano linijo za proizvodnjo 155-milimetrskih granat. Obrambni minister je poudaril, da "investiranje v obrambo pomeni investiranje v mir", predsednik Lai Ching-te pa je izjavil, da Kitajska s svojimi grožnjami sosednjim državam ne ravna kot odgovorna velesila. V stranki DPP (Demokratična progresivna stranka) pa je邱建富 predlagal, da bi morali zakonodajalci ostati v parlamentu, razen če ni dovolj talentov za zamenjavo, pri čemer se ostali strinjajo, da mora biti volja ljudstva na prvem mestu. Obenem se pojavljajo polemike glede predlaganih sprememb zakona o državljanstvu, ki jih podpira predsednik Tajvanskega centra za preverjanje dejstev.

Ameriški predsednik Trump se je pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, pri čemer je Ši izjavil, da je "vrnitev Tajvana" del povojne mednarodne ureditve. Svet za kitajske zadeve je te trditve zavrnil kot izkrivljanje zgodovine druge svetovne vojne. Medtem je ameriški finančni minister potrdil, da je Trump sam poklical Ši Jinpinga in ponovil stališče ZDA glede Tajvana. Japonska naj bi popuščala glede Tajvana, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na njen položaj.

Tajvanska vlada bo naslednje leto ponovno uvedla program odkupa državne zemlje od kmetovalcev, ki ga je napovedal Lai Ching-te. Ministrstvo za notranje zadeve je ustanovilo komisijo za pregled odkupa državne zemlje. Program bo omogočil približno 4445 kmetom in ribičem, ki imajo v najemu 1794 hektarjev državne kmetijske in ribogojne zemlje, da to zemljo odkupijo.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je javno izrazil podporo Japonski, potem ko je objavil fotografije, na katerih uživa suši iz japonskih virov, medtem ko se zaostruje diplomatski spor med Tokiom in Pekingom. Kitajsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je trgovinsko sodelovanje z Japonsko "resno ogroženo", in pozvalo japonsko premierko, naj umakne svoje izjave o Tajvanu.

Izvršni organ je sprejel predlog sprememb zakona o finančni porazdelitvi, ki ga večina okrožij, ki jih vodijo modri (KMT), kritizira, ker vlada ni predložila izračunov in se je o njem posvetovala le na videz. Podžupan Tajpeja, Li Sichuan, je pozval ministra za finance, naj posluša mnenja okrožij, predsednik vlade pa je pozval k hitri presoji različice zakona, ki jo je predlagala vlada. Spremembe zakona o finančni porazdelitvi naj bi bile za mesto Keelung ugodne. Poleg tega je ministrstvo za notranje zadeve preiskovalo kitajske soproge na položajih vodij vaških skupnosti po vsej državi in ugotovilo, da jih pet ni opustilo kitajskega državljanstva, zaradi česar je zahtevalo njihovo razrešitev. Primer razrešitve Deng Wanhua, kitajske soproge in vodje vaške skupnosti v Hualienu, je bil preklican na podlagi pritožbe, ministrstvo pa je občini Fuli naročilo ponovno preučitev primera. Predsednik Lai Ching-te je med obiskom v Yunlinu pozval k enotnosti, ne glede na pripadnost različnim strankam.

Japonsko veleposlaništvo v Moskvi je zanikalo poročila, da je Japonska prepovedala ruskim letalskim prevoznikom prelet nad svojim ozemljem. Veleposlaništvo je poudarilo, da japonska vlada ni uvedla takšnih omejitev.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Administrativni Yuan je predlagal spremembe zakona o finančni porazdelitvi, za katerega išče podporo v parlamentu. Premier Zhuo Rongtai se je sestal s Han Guoyuijem, da bi pridobil podporo za predlog zakona in splošni proračun. Predlagane spremembe bi mestu Keelung povečale sredstva za 7,3 milijarde NT$, vendar bi se skupni prihodek zmanjšal za 1,7 milijarde NT$. Tong Ziwei poziva župana Xie Guolianga, naj podpre vladno različico zakona.

Kitajska je zagrozila z dodatnimi protiukrepi, če Japonska ne bo umaknila svojih "napačnih komentarjev" glede Tajvana. Japonska premierka Sanae Takaichi je namignila, da bi Japonska lahko vojaško posredovala v primeru poskusa invazije na Tajvan, kar je zaostrilo diplomatski spor med državama.

V državnem zboru so potekale razprave o proračunu za obnovo po poplavah v Hualienu, kjer so izrazili pomisleke glede namenske porabe sredstev. Zakon o finančni prerazporeditvi je bil ponovno močno spremenjen, kar je povzročilo odzive in načrte za ustavno presojo. Premier卓榮泰 je napovedal predstavitev vladnega predloga zakona o finančni prerazporeditvi in razpravo o možnih pravnih sredstvih.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je z vojaško parado sprejel tuvalujskega premierja Feletija Tea v predsedniški palači. Predsednik Lai je izrazil prepričanje, da bo obisk poglobil dvostranske odnose in omogočil skupno soočanje z geopolitičnimi izzivi in podnebnimi spremembami, s ciljem izboljšanja blaginje ljudi in napredka obeh držav.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal 130 milijonov tajvanskih dolarjev (NT$) za spodbujanje zdravja otrok, vključno z izboljšanjem otroških psihiatričnih bolnišnic. Vlada želi spodbuditi zdravnike pediatre in druge specialiste, da ostanejo v sistemu, in si prizadeva zagotoviti stabilno zdravstveno oskrbo otrok s pomočjo sistema pediatrov in dvigom zdravstvenih nadomestil.

Predsednica stranke Kuomintang, 鄭麗文, se je srečala z direktorjem nemškega združenja v Tajvanu, Karstenom Tietzem, v sedežu stranke. Poudarila je, da je ohranjanje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini ključnega pomena za nemške interese. Razpravljali so o političnih vprašanjih v Tajvanu.

Predsednik Lai Ching-te se je udeležil 20. srečanja združenja rojakov iz okrožja Yilan v Taipeiju in pozval prisotne, naj podprejo Lin Guozhanga na prihajajočih volitvah za župana. Dogodka se je udeležil tudi nekdanji predsednik zakonodajnega dvora You Xikun.

鄧萬華, kitajska državljanka, ki je bila leta 2022 izvoljena za vodjo vasi 學田 v 富里鄉 na Tajvanu, je bila 1. avgusta letos razrešena s položaja, ker ni opustila kitajskega državljanstva. Pritožila se je okrožni vladi 花蓮, ki je sedaj razveljavila prvotno odločbo.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Kitajska je razpisala nagrade za informacije, ki bi pripeljale do aretacije tajvanskih državljanov, vključno s poslancem沈伯洋om in spletnima vplivnežema 八炯om in 陳柏源om. Slednji je opozoril na spletne strani, ki pozivajo k "likvidaciji" tajvanskih politikov, vključno z grožnjami predsedniku Lai Ching-teju in pozivom k ujetju蔡英文e. Opozorila o grožnjah so se pojavila tudi v mestu Taichung.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Nekdanja predsednica Tajvana, Cai Ing-wen, je prispela v Berlin, kjer je začela svoje tretje potovanje v Evropo po koncu mandata. Ob prihodu v hotel so jo pričakali s cvetjem. Na vprašanje, ali bo s podpredsednikom nadaljevala s poglabljanjem odnosov med Tajvanom in Evropo, je odgovorila, da si bodo še naprej prizadevali. Predvidoma bo nastopila na otvoritveni slovesnosti »Berlinskega demokratičnega foruma«.

Predsedniški urad Tajvana je ostro zanikal poročila TVBS, da je predsednik Lai Ching-te ukazal ustavitev projektov zelene energije in ponovni zagon jedrske elektrarne številka tri. Urad je poudaril, da predsednik nikoli ni dal takšnih navodil in da ne podpira tovrstnih lažnih navedb. Ministrstvo za gospodarstvo je prav tako zavrnilo te trditve kot neutemeljene.

Po izbruhu afriške prašičje kuge v Taichungu je centralni center za odzivanje na nesreče zaradi afriške prašičje kuge napovedal postopno odpravo 15-dnevne prepovedi prevoza in zakola prašičev po vsej državi. Prevoz živih prašičev se je obnovil 6. novembra, dražbe in zakol pa so se začeli 7. novembra. Med prepovedjo so nekatere restavracije ponujale jedi z rastlinskim mesom namesto svinjine, kar je povzročilo nezadovoljstvo strank. Mestna občina Taipei je podaljšala brezplačno uničevanje kuhinjskih odpadkov za rejo prašičev do 6. decembra.

Po raziskavi izraelskega Kanala 12, večina Izraelcev (67%) verjame, da ima ameriški predsednik Donald Trump moč narekovati vojaško politiko Izraelu, medtem ko le 24% meni, da odločitve sprejema Tel Aviv. Hkrati si Tajvan prizadeva postati "Izrael Azije", kar dokazuje tudi okrepljeno lobiranje v Washingtonu. Predsednik Lai Ching-te je primerjal Tajvan in Izrael z "duhom Davida proti Goljatu" v uporu proti avtoritarni prisili.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je gostil kitajskega predsednika Xi Jinpinga na njunem prvem srečanju v Južni Koreji. Srečanje je potekalo ob robu vrha APEC, kjer sta se Peking in Washington dogovorila za premirje v trgovinski vojni. Predsednik Xi je s tem obiskom skušal oživiti regionalne odnose.

Japonska premierka Sanae Takaichi se je prvič srečala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in pozvala k strateškim odnosom med Japonsko in Kitajsko. Takaichi je izrazila zaskrbljenost glede kitajskih vdorov v Senkaku, pridržanja japonskih državljanov in vprašanj človekovih pravic. Xi Jinping je pozval Takaichi, naj ohranja stabilne dvostranske vezi in spoštuje zgodovinske sporazume.

V Gyeongjuju se je začel vrh APEC z gala večerjo dobrodošlice, ki se je je udeležilo približno 1000 političnih in poslovnih voditeljev. Tajvanski predstavnik Lin Shin-ji je poudaril aktivno udeležbo Tajvana v APEC in njegov prispevek k regionalnemu razvoju. Hkrati je Tajvan prvič obiskala delegacija AIPAC-a, ki jo je sestavljalo 200 članov, kar je največja delegacija v zadnjih letih. Zunanji minister Lin Chia-lung je poudaril zavezanost Tajvana k ohranjanju nacionalne varnosti in regionalne stabilnosti.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je pred vrhom APEC, ki bo potekal v Južni Koreji, pooblastil predstavnika Tajvana, Lin Hsin-yija, da svetu predstavi tri ključne tajvanske poudarke. Med njimi je prehod Tajvana iz proizvodne države v ustvarjalno silo, pripravljenost deliti izkušnje na področju polprevodnikov in pospešeno uvajanje umetne inteligence. Tajvan želi s tem prispevati k uresničitvi vizije APEC in spodbuditi regionalno sodelovanje.

Kitajski predsednik Xi Jinping je čestital novoizvoljeni voditeljici tajvanske opozicije Cheng Li-wun in pozval k okrepitvi 'skupnih političnih temeljev' med njunima strankama. Tajvan zavrača zahteve Pekinga po suverenosti.

Nvidia, podjetje za grafične procesorje, je imelo težave pri vzpostavitvi svojega tajvanskega sedeža v znanstvenem parku Beitou Shilin v Tajpeju. Zaradi težav pri pridobivanju zemljišč vlada išče druge lokacije po državi. Župan Tajpeja, Li Sichuan, je predlagal območje vojašnice Songnan kot potencialno lokacijo. Okrožje Chiayi in mesto Tainan sta prav tako izrazila zanimanje za gostitev sedeža Nvidie, pri čemer je Tainan ponudil zemljišča v okrožju Shalun in znanstvenem parku Southern Taiwan. Župan okrožja Chiayi, Weng Chang-liang, je izrazil dobrodošlico Nvidii v okrožju.

Kitajska je napovedala nove izvozne omejitve za tehnologijo, povezano s proizvodnjo redkih zemelj. Izvozniki morajo pridobiti dovoljenje za tehnologije, uporabljene pri rudarjenju in taljenju. Ukrepi so začeli veljati takoj in naj bi utrdili prevlado Kitajske v sektorju, medtem ko se rivalstvo z Združenimi državami stopnjuje.

Kitajska je ostro obsodila tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, ker naj bi se 'prostituiral' tujim silam, potem ko je v intervjuju pohvalil nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kitajska vlada je dejala, da si Lai prizadeva pridobiti naklonjenost tujcev, vendar so njegovi načrti obsojeni na neuspeh. Kitajska je poudarila, da so prizadevanja za neodvisnost s pomočjo tujih sil obsojena na neuspeh.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj kovinsko-organskih struktur. Nobelov odbor na Švedskem je objavil imena nagrajencev.

V Združenih državah Amerike je prišlo do spora med predsednikom Trumpom in lokalnimi oblastmi, ki jih vodijo demokrati, glede uporabe Nacionalne garde v mestih, kot sta Chicago in Portland. Ta spor izpostavlja ustavne dileme glede predsedniških pristojnosti nad vojsko. Hkrati je podpredsednica Tajvana, Hsiao Bi-khim, sprejela ameriške konservativne medijske osebnosti, vključno s Sethom Sextonom, ki je intervjuval predsednika Lai Ching-teja. Lai je poudaril, da Tajvan želi ZDA pomagati postati središče umetne inteligence in da TSMC ni edino pomembno podjetje v polprevodniški industriji.

Na Kitajskem je bil predlagan nov zakon, ki uvaja širši ideološki nadzor pod pretvezo 'etnične enotnosti', kar vzbuja zaskrbljenost glede zatiranja manjšin. Predlog zakona omogoča vladi, da še dodatno posega v kulturne in verske prakse etničnih manjšin. Hkrati pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te izjavil, da Tajvan krepi sodelovanje z zavezniki na področju obrambe in obveščevalnih dejavnosti, s poudarkom na izmenjavi informacij in skupnemu delovanju.

Kanadska dimenzija poroča o potrebi Kanade po diplomaciji za vzpostavljanje stikov z rastočimi gospodarstvi in o naraščajočem progresivnem nacionalizmu kot odzivu na ameriško trgovinsko agresijo. Tajvanski predsednik Lai je izrazil zavezanost krepitvi strateškega gospodarskega partnerstva z ZDA za zagotavljanje varnosti globalnih dobavnih verig. Medtem pa se Moldavija pripravlja na volitve, ki potekajo v ozadju obtožb o ruskem vmešavanju in širjenju dezinformacij, ki naj bi podpirale protievropske kandidate.

Generalni sekretar Združenih narodov je svetovne voditelje pozval, naj izberejo prihodnost, kjer bo vladavina prava premagala surovo moč in kjer bodo države sodelovale, namesto da bi se borile za lastne interese. Opozoril je na naraščajoče izzive globalnemu miru in napredku, izpostavljajoč nevarnost »doba nepremišljenih motenj in neusmiljenega človeškega trpljenja«.

Kitajska je kritizirala obisk ameriških senatorjev na Tajvanu in ga označila za grožnjo suverenosti. Senator Roger Wicker, predsednik odbora za oborožene sile ameriškega senata, je poudaril, da ima Tajvan pravico do svobode in ohranjanja samoopredelitve.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal, da želi povečati obrambne izdatke države na 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2030. Ta poteza sledi pritisku Združenih držav Amerike, ki Tajvan pozivajo k večjim investicijam v obrambo, ter naraščajočim napetostim s Kitajsko, ki otok šteje za svoj del. Pred tem je vlada napovedala, da bo obrambni proračun leta 2026 dosegel 3,32 % BDP.

Tajvan se aktivno pogaja z Združenimi državami Amerike, da bi znižal začasno 20-odstotno carino na tajvanski uvoz, ki jo je nedavno napovedal Washington. Predsednik Lai Ching-te je izrazil prizadevanja za dosego ugodnejše carinske stopnje. Tajvan, pomemben svetovni proizvajalec čipov, želi znižati carinsko breme.

Ameriško zunanje ministrstvo je ovrglo špekulacije o odpovedi načrtovanega potovanja podpredsednika Tajvana Laia Ching-teja v Južno Ameriko z vmesnimi postanki v ZDA. Ministrstvo je pojasnilo, da potovanje nikoli ni bilo načrtovano, zato tudi ni moglo biti odpovedano, s čimer so ovrgli domneve, ki so krožile po medijih.

Kitajska vojska je obtožila Tajvan, da svoje prebivalce sili v to, da postanejo 'topovska hrana', in se je razjezila nad nedavnimi vojaškimi vajami otoka. Peking trdi, da tajvanski voditelji 'pod pretvezo zaščite Tajvana škodujejo in uničujejo Tajvan ter silijo ljudi v topovsko hrano'. Medtem je tajvansko zunanje ministrstvo zanikalo poročila medijev, da naj bi ZDA blokirale načrtovano potovanje predsednika Laija Ching-teja v Paragvaj preko New Yorka, in potrdilo, da Lai trenutno ne načrtuje čezmorskih potovanj. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje odločno nasprotovanje kakršni koli obliki uradnih izmenjav med ZDA in Tajvansko regijo ter kakršnemu koli obisku tajvanskega voditelja v ZDA.