APDEJT.si

Najnovejša knjiga Aleksisa Ciprasa, nekdanjega grškega premierja, z naslovom "Itaka" je sprožila politične odzive v Grčiji. V knjigi Cipras opisuje zakulisje svojega političnega delovanja, vključno z obdobji kritičnih pogajanj leta 2015, in podaja kritike na račun nekdanjih sodelavcev. Francoski Le Monde poroča, da Cipras v knjigi pripravlja teren za svojo vrnitev v politiko in da je ocenjen kot sposoben ponovno združiti sredinsko levico.

Adonis Georgiadis je prejel knjigo Aleksisa Ciprasa »Itaka« in se mu zahvalil ter mu v odgovor poslal svojo knjigo z naslovom »Rim«. Georgiadis je na družbenih omrežjih objavil video, v katerem je komentiral Ciprasovo posvetilo in napovedal skorajšnjo predstavitev svoje knjige.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Amine Kessaci, brat umorjenega Mohameda Mehdija Kessacija, je v kolumni v Le Monde izrazil žalost in napovedal nadaljevanje boja proti trgovini z drogami in nasilju v Marseillu. Kljub družinski tragediji se je zavezal, da ne bo utihnil in bo še naprej deloval proti narkotrafiku.

Grčija se je odločila, da bo Franciji predčasno poplačala posojilo v višini 1,1 milijarde evrov, ki ga je Atena najela v začetku desetletja 2010 v okviru prvega memoranduma. Francoska vlada je to potezo pozdravila kot nepričakovan »bonbonček« za javne finance, saj se sooča z resnimi proračunskimi težavami.

V Ukrajini je po poročanju časnika Le Monde zaradi konflikta zacvetela siva ekonomija pogrebnih podjetij. Od začetka specialne vojaške operacije je opaziti razcvet te dejavnosti.

Vodja družbe Euroclear, Valeri Urben, je razkrila, da v belgijskem depozitarju hranijo 193 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev, od tega približno 180 milijard pripada ruski centralni banki. Poudarila je tudi, da načrti Evropske unije glede zasega teh sredstev povzročajo resno zaskrbljenost mednarodnih investitorjev.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

V Franciji je v starosti 81 let umrl Jean-Claude Guillebaud, novinar, esejist in nekdanji predsednik organizacije Reporterji brez meja. Guillebaud, prejemnik nagrade Alberta Londresa leta 1972, je bil dopisnik iz vojne, delal je za Le Monde in bil soustanovitelj Reporterjev brez meja, ki jim je predsedoval med leti 1987 in 1993. Delal je tudi za časopisa Sud Ouest in Le Nouvel Observateur.

Usoda Ukrajine se po mnenju strokovnjaka ne odloča več na bojišču pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku), temveč v zaledju, kjer si obe strani prizadevata povzročiti tehnogene in socialne katastrofe.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o vstopu v Evropsko unijo (EU) do konca leta 2026. Projekt vstopa Črne gore v EU naj bi bil predstavljen kmalu.

Po spektakularnem vlomu v pariški muzej Louvre so direktorji in direktorice muzejev po vsem svetu izrazili solidarnost z institucijo. V odprtem pismu časopisu "Le Monde" je 57 predstavnikov mednarodnih muzejev branilo muzej kot odprt prostor in opozorilo na kritike varnostnih ukrepov.

Več deset vodij muzejev po svetu je v odprtem pismu, objavljenem v reviji Le Monde, izrazilo solidarnost z muzejem Louvre po kraji devetih dragocenih kronskih draguljev, ocenjenih na 88 milijonov evrov. V pismu so poudarili, da muzeji niso imuni na krutost sveta in niso ne braniki ne trezorji.

Uprava zapora La Santé je poslancema LFI, Ugu Bernalicisu in Danièle Obono, zavrnila srečanje z Nicolasom Sarkozyjem, ker sta ga želela obiskati v spremstvu novinarjev. Uprava je menila, da parlamentarna pravica do obiska zapora ne omogoča srečanja z določenim zapornikom.

Po nedavnem vlomu v muzej Louvre v Parizu je 57 konservatorjev in direktorjev vodilnih svetovnih muzejskih ustanov izrazilo podporo predsednici-direktorici Louvra, Laurence des Cars. V prispevku, objavljenem v časopisu Le Monde, so poudarili, da muzeji niso ne bastioni ne trezorji, s čimer so izrazili solidarnost s kolegi v Louvru.

Na vrhu EU voditelji niso dosegli soglasja glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za finančno pomoč Ukrajini. Belgijski premier Bart De Wever je zadržal načrt EU za posojilo Ukrajini, ki bi lahko doseglo 140 milijard evrov, zavarovanih z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija zahteva dodatna jamstva za odobritev posojila Ukrajini. Voditelji so se dogovorili, da se bodo osredotočili na nujne finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih.

Po srečanju s Trumpom v Beli hiši je Zelenski pozval k prekinitvi ognja pred pogovori s Putinom. Madžarski premier Orban je izrazil prepričanje, da prihajajoče srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti ponuja realno možnost za dosego miru v Ukrajini. Nemški kancler Merz pa je ocenil, da srečanje Trump-Zelenski ni prineslo pričakovanih rezultatov za Ukrajino.

V Franciji so v kinematografe prišli novi filmi, med njimi "Météors" in "C’était mieux demain", o katerih so objavljene prve ocene. Medtem pa je režiser Ridley Scott izrazil kritike na račun sodobne filmske produkcije, rekoč, da je preveč filmov mediokritetnih in celo slabih.

Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.

Francoski mediji, vključno z Libertation, Le Parisien in Le Monde, poročajo o filmskih premierah, ki so na sporedu v francoskih kinematografih konec septembra in v začetku oktobra. Med filmi, ki so na ogled, so "Un simple accident", "Marche ou crève", "Soundtrack to a Coup d’Etat", "Moi qui t’aimais", "Invention", "Happyend", "Honeymoon", "Cervantès avant Don Quichotte" in "Stups". Filmski kritiki Le Monde so predstavili svoje ocene nekaterih izmed teh filmov.

Nočni vlak med Dunajem in Parizom, pa tudi med Berlinom in Parizom, se sooča z ukinitvijo že dve leti po začetku obratovanja. Razlog je umik finančne pomoči s strani Francije. Francosko prometno ministrstvo se je odločilo za ukinitev milijonske pomoči nočnim vlakom proti Berlinu in Dunaju, o čemer je poročal Le Monde, sklicujoč se na vire z ministrstva in SNCF.

Objavljene so bile dodatne kritike in pregledi filmov, ki so na sporedu v kinematografih. Med njimi so "Une bataille après l'autre", kjer Paul Thomas Anderson ponuja eno najboljših vlog hollywoodski zvezdi, dokumentarni film o življenju v Gazi "Put Your Soul on Your Hand and Walk", francoska komedija "Classe moyenne" z izjemno igralsko zasedbo, "Kontinental’25", "Muganga, celui qui soigne", "TKT", "A 2 000 mètres d'Andriivka" in "Disco Afrika : Une histoire mal.

Francoski časnik Le Monde je poročal, da namerava novi premier Sébastien Lecornu ponovno aktivirati pogovore o pokojninski reformi, ki jih je začel njegov predhodnik. Marylise Léon, vodja sindikata CFDT, je to možnost zavrnila in poudarila, da o ponovnem odprtju pogovorov ne bo govora.

Francoskega državljana, aretiranega v Rusiji, so identificirali kot 44-letnega vzdržljivostnega kolesarja Sofiana Sehilija. Aretirali so ga zaradi suma nezakonitega prečkanja meje med športnim izzivom s kolesom.

Srbi s Kosova in Metohije so kljub pritiskom Aljbina Kurtija pokazali, da ne podpirajo blokad v Srbiji. Direktor urada za Kosovo in Metohijo, Petar Petković, je izjavil, da Kurti podpira "blokaderje", da bi na oblast prišli tisti, ki bi se odrekli Kosovu.

Francoskega kolesarja Sofiana Sehilija so v Vladivostoku aretirali zaradi suma kršitve zakona o prestopu ruske meje. Aretacija je bila potrjena s strani nujnih služb Primorja.

Italijanski mediji poročajo, da je Giorgio Armani umrl v starosti 91 let na svojem domu, obkrožen z družino in prijatelji. Vzrok smrti ni znan. Armani Group bo nadaljevala z razvojem poslovanja v spomin na Armanijevo vizijo.

Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.

Več kot 500 profesorjev, pisateljev in založnikov je v odprtem pismu, objavljenem v Le Monde, izrazilo zaskrbljenost zaradi vse pogostejše uporabe digitalnih učbenikov v regiji Île-de-France. Opozarjajo na 'šolo brez kompasa' in kritizirajo postopno nadomeščanje tiskanih učbenikov z digitalnimi platformami, brez posvetovanja z učitelji in učenci.

Alain-Fabien Delon je v postopku za razveljavitev oporoke Alaina Delona poleg sestre Anouchke in brata Anthonyja vključil tudi tri izvršitelje oporoke, ki so zadolženi za njeno izvedbo. Odvetnica Coralie Dedieu je poudarila, da je treba dokazati očetovo odsotnost razsojanja ob podpisu oporoke.

V Izraelu naj bi načrtovali zaporno kazen za aktivistko Greto Thunberg v "terorističnih pogojih", ker se je ponovno odpravila proti Gazi. Medtem se proti Gazi odpravlja največja flotila pomoči doslej, saj se lakota poglablja. Izraelske sile so posredovale na protestih, kjer so zahtevali vrnitev teles Palestincev. V Izraelu so izrazili pomisleke glede zanašanja na Trumpa in prepuščanja strateških vprašanj v njegove roke. Nizozemska preiskava je ugotovila, da dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid po mnenju strokovnjakov.

Več kot 200 medijev iz 50 držav se je 1. septembra 2025 udeležilo globalnega protesta zaradi ubijanja novinarjev v Gazi. Protestniki opozarjajo, da izraelska vojska ubija novinarje s takšno hitrostjo, da kmalu ne bo nikogar več, ki bi poročal o dogajanju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je odločil, da bo Britanskemu muzeju posodil tapiserijo iz Bayeuxa, kljub dvema študijama, ki sta odsvetovali transport zaradi tveganj za ohranitev te srednjeveške umetnine. Dva poročila iz let 2021 in 2022 opozarjata na potencialno škodo, ki bi nastala pri premikanju tapiserije, ki naj bi bila razstavljena v Londonu septembra 2026. Odločitev je bila sprejeta v imenu državnega interesa.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je 27. avgusta 2025 v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je bilo namenjeno ponovni vzpostavitvi in utrditvi odnosov med državama, s poudarkom na gospodarskem, varnostnem in kulturnem sodelovanju. Razpravljali so tudi o prihajajočem vrhu Afrika-Francija leta 2026 in mladinskih olimpijskih igrah v Dakarju. Obisk je bil označen kot priložnost za redefinicijo odnosov med državama v smeri večje enakopravnosti.

Emmanuel Macron je v pismu Benjaminu Netanjahuju zavrnil obtožbe o antisemitizmu in jih označil za žalitev Francije. Macron je Netanjahuja pozval k ustavitvi "morilskega in nezakonitega" nadaljevanja vojne v Gazi ter poudaril, da izraelska okupacija ne bo prinesla zmage. Netanjahu je izjavil, da bo zagotovil, da Gaza ne bo več ogrožala Izraela.

Stranka La France insoumise (LFI) je prepovedala novinarju Le Monda, Olivierju Pérouju, udeležbo na njihovi poletni univerzi zaradi njegovega kritičnega dela o stranki. Odločitev je sprožila val kritik iz medijev in političnih krogov. Olivier Faure je dejal, da o svobodi tiska ni mogoče sklepati kompromisov. Jean-Luc Mélenchon je branil odločitev in napadel medije zaradi domnevnega nepoštenega poročanja.

Nekdanji grški premier Aleksis Tspiras je s svojimi izjavami v intervjuju za francoski časnik Le Monde sprožil val kritik. Evklid Tsakalotos, nekdanji minister za finance, ki zdaj deluje v Novi levici, je ostro kritiziral Tspirasa, medtem ko je Pavlos Polakis, poslanec Sirize, napadel Tsakalotosa zaradi njegovih kritik Tspirasa. Tsakalotos je izrazil "dvome" glede Tspirasovih izjav, Polakis pa je odgovoril s kritiko Tsakalotosove pretekle drže do vlade Micotakisa.

La France Insoumise (LFI), francoska levičarska politična stranka, je zavrnila akreditacijo novinarju časopisa Le Monde, Olivierju Pérouju, za udeležbo na njihovem poletnem univerzitetnem srečanju. Razlog za prepoved je Péroujeva soavtorstvo knjige z naslovom "La Meute" (Trop), ki kritično obravnava delovanje stranke Jean-Luca Mélenchona. Le Monde je dejanje označil za oviranje svobode tiska, medtem ko LFI trdi, da so bili v knjigi močno obrekovani.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je v intervjuju za francoski časopis Le Monde, ob sedmi obletnici izstopa Grčije iz programov pomoči, spregovoril o svoji resnici o grški finančni krizi, vključno z letom 2015 in referendumom. Cipras je izrazil nostalgijo po aktivni politiki in stiku z volivci, kar nakazuje na morebitno vrnitev v politiko ali ustanovitev nove stranke, čeprav trenutno poudarja pisanje knjige.

Emmanuel Macron je v intervjuju za Paris Match ponovno izrazil zaupanje Françoisu Bayrouju kot premierju in poudaril, da ne namerava ponovno razpustiti vlade, saj meni, da država potrebuje stabilnost. Macron je Bayroujev načrt za proračunske prihranke označil za "luciden in pogumen". Sandrine Rousseau, poslanka stranke Les Écologistes, pa je ocenila, da Macron s svojim delovanjem ogroža vse.

Po pisanju francoskega časnika Le Monde naj bi ameriški predsednik Donald Trump reševal režim Vladimirja Putina, da bi lahko Rusija z zemeljskim plinom in sankcijami izsiljevala Evropo. Historičarka Fransoaz Tom je v Le Mondeu poudarila, da Kremelj vidi v Trumpu idealnega partnerja za politiko izsiljevanja.

Japonski film "En boucle" režiserja Junte Yamaguchija je v Franciji prejel mešane kritike. Medtem ko ga Le Monde opisuje kot "follement ludique" in pohvaljuje njegovo radikalno obravnavo časovne zanke v aubergi, ga Liberation.fr označi za "lourd sans fin" in kritizira pomanjkanje izvirnosti ter groteskne like.

Nekdanji francoski smučar Joël Chenal se je opravičil za dejanja, ki jih je označil za "neoprostljiva", potem ko ga je dvanajst žensk obtožilo nadlegovanja in spolnega napada. Chenal, ki je bil obtožen v dveh preiskavah Le Monda, je dal intervju za Dauphiné Libéré, v katerem je izrazil obžalovanje in poudaril, da je od leta 2021 v terapiji. Ena od žensk je vložila tožbo zaradi napada, ki naj bi se zgodil leta 2015, ko je bila stara 17 let.

Poleg Sremske Mitrovice so protesti potekali tudi v Nišu, kjer so študenti in občani izrazili nasprotovanje privatizaciji javnih podjetij s protestnim sprehodom "Srbija DOO". Protest v Nišu se je zaključil s 16 minutami tišine. V Sremski Mitrovici so se protestniki zbrali pred športnim centrom "Pinki", prisotni pa so bili tudi nekateri opozicijski politiki.

Več deset priznanih znanstvenikov, strokovnih združenj in združenj bolnikov je v skupni izjavi pozvalo francoski Ustavni svet k zavrnitvi zakona Duplomb, ki ga označujejo za »nevarnega za zdravje« in izpostavljajo »nevednost« izvoljenih predstavnikov. Poziv se je pojavil v časniku Le Monde in je bil podpisan s strani približno šestdesetih znanstvenih osebnosti, strokovnih inštitucij ter združenj pacientov in kolektivov, ki zahtevajo umik zakona.

Ustanovitelj Telegrama Pavel Durov se je znova zlegal pred preiskovalne sodnike v Parizu, kjer so ga ponovno zaslišali v povezavi z domnevno vpletenostjo platforme v kriminalne dejavnosti. Pri tem ga je spremljala četverica odvetnikov, kar je potrdil sodni vir, na katerega se je sklicevala agencija France-Presse. Medtem ko nekatera poročila omenjajo njegovo pridržanje v Franciji avgusta 2024, drugi viri tega ne potrjujejo ali natančnega datuma ne navajajo.

Francoska ministrica za zdravje Catherine Vautrin je v intervjuju za časnik Le Monde predstavila načrte ministrstva za zmanjšanje izdatkov v prihodnjem letu za 5,5 milijarde evrov. Med predlaganimi ukrepi so spremembe pri zdravstvenih franšizah in določitvi dolgotrajnih bolezni ter morebitne prilagoditve pravilnikov o bolniških odsotnostih. Cilj teh ukrepov je zagotoviti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.

Več kot 40 evropskih umetnikov, gledaliških institucij, festivalov in prevajalcev je na spletni strani pariškega časopisa Le Monde podpisalo apel, s katerim izražajo podporo protestnemu gibanju v Srbiji. V apelu so poudarili, da gre za enoten državljanski protest, ki brani temeljne demokratične vrednote, ter pozvali k solidarnosti z odporom.

Blizu 400 francoskih kuharskih mojstrov je v odprtem pismu v časniku "Le Monde" pozvalo k odpravi zakona Duplomb. Kritizirajo ponovno uvedbo neonikotinoidnih pesticidov in opozarjajo na grožnjo kakovosti pridelkov ter terroirjev. Zahtevajo tudi moratorij na uporabo pesticidov v Franciji, saj menijo, da ta zakon ogroža kakovost francoske kulinarike.

Več kot 400 kuharskih mojstrov in restavratorjev se je v odprtem pismu časniku "Le Monde" zavzelo za umik zakona Duplomb, ki bi dovolil ponovno uvedbo pesticidov. Pod geslom "Hranimo, ne zastrupljajmo" so izrazili nasprotovanje zakonu, katerega obravnavajo kot kontroverznega. Med podpisniki so tudi znani chefi, kot so Chloé Charles, Mauro Colagreco in Olivier Roellinger. Poleg tega so zahtevali moratorij na uporabo pesticidov in temeljito preobrazbo.