APDEJT.si

Francoska vlada je objavila 27-stranski priročnik z naslovom "Vsi odgovorni", ki naj bi državljane pripravil na različne krizne situacije, kot so naravne nesreče, tehnološke in zdravstvene nevarnosti, teroristični napadi ali vojne.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme. S tem je preprečil možnost vložitve nezaupnice, ki jo je napovedala Socialistična stranka. Minister Marc Fesneau meni, da je s tem možen kompromis.

V Kamerunu je po zaprtju volišč za predsedniške volitve leta 2025 Unija za spremembe 2025 razglasila zmago Isse Tchirome Bakaryja nad aktualnim predsednikom Paulom Biyo. Mamadou Mota je pozval Issa Tchiromo, naj ga pokliče in mu čestita.

Republikanci so po glasovanju zavrnili sodelovanje v vladi premierja Sébastiena Lecornuja, a obljubili podporo posameznim zakonskim predlogom. Stranka UDI je napovedala podporo vladi, vendar ne bo sodelovala v njej. Annie Genevard, ministrica za kmetijstvo, ki je odstopila, namerava ostati v Lecornujevi vladi.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja, vendar se sooča z močnim odporom pri oblikovanju nove vlade. Republikanci so glasovali proti udeležbi v njegovi vladi, kar mu otežuje sestavo kabineta. Opozicijske stranke napovedujejo nezaupnico, Socialistična stranka pa grozi s cenzuro, če ne bo ustavil pokojninske reforme.

Po presenetljivem odstopu Sébastiena Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron vrnil v ospredje, da bi rešil Francijo iz politične krize. Macron se želi izogniti predčasnim predsedniškim volitvam. Kljub temu, da je Lecornu napovedal konec svojega mandata, ga je Macron ponovno imenoval na položaj premierja, ker verjame, da je še možna pot, ki se izogne kompromisom in razpustitvi parlamenta.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.

Francija bo v naslednjih 48 urah dobila novega premierja, saj je Sébastien Lecornu ocenil, da obstaja "absolutna večina" poslancev, ki nasprotujejo razpustitvi parlamenta. Emmanuel Macron se ponovno sooča z izbiro novega voditelja vlade, pri čemer socialistični senator Rémi Cardon poudarja potrebo po premierju iz vrst levice.

Senatorja Philippa Mouillerja, predsednika komisije za socialne zadeve v senatu, so policisti našli nezavestnega pred njegovim domom v Parizu. Zaradi vinjenosti in poškodb so ga odpeljali v celico za streznitev. Okoliščine dogodka še niso znane, saj s senatorjem še niso mogli opraviti razgovora.

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Medtem ko premierka Elisabeth Borne razmišlja o začasni ustavitvi pokojninske reforme, da bi rešila politično krizo, Republikanci temu ostro nasprotujejo. Socialistična stranka zahteva zagotovila glede ustavitve reforme. Voditeljica CGT, Sophie Binet, pa je izjavila, da je začasna ustavitev le korak k popolni ukinitvi reforme.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

Bruno Le Maire je odstopil z mesta ministra za obrambo v francoski vladi le dan po imenovanju, ker je ugotovil, da je njegova prisotnost problem. Njegova vrnitev v vlado je povzročila nezadovoljstvo na desnici in pospešila odstop premierja Sèbastiena Lecornuja, kar je državo pahnilo v kaos. Le Maire se bo vrnil k poučevanju v Švici, začasno pa bo vodenje ministrstva prevzel Matignon.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Marine Le Pen se je v petek, 3. oktobra, srečala s premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu. Presenetljivo pa je s seboj pripeljala mačjega mladiča, medtem ko Jordan Bardella ni bil prisoten. Po srečanju je Le Penova izrazila zaskrbljenost, ker še vedno nima jasne vizije premierjevega projekta.

Francoski premier Sébastien Lecornu je napovedal, da se bo odpovedal uporabi ustavnega člena 49.3, ki omogoča sprejemanje zakonov brez glasovanja v parlamentu. To je storil pred srečanjem s političnimi strankami in napovedal, da bo v naslednjih dneh predsedniku republike predlagal seznam članov vlade, ki bodo morali sprejeti novo metodo dela. Lecornu je poudaril potrebo po kompromisih in izrazil željo po oblikovanju vlade, ki bo sposobna delovati učinkovito.

Premier Sèbastien Lecornu se je zavezal, da ne bo uporabil člena 49.3 ustave za vodenje države in sprejetje proračuna za leto 2026 brez glasovanja. Namesto tega bo iskal druge institucionalne rešitve in si prizadeval za kompromise v parlamentu, da bi dosegel sprejetje proračuna.

V Grčiji je potekala 24-urna splošna stavka, ki so jo organizirali sindikati zaradi novega zakona o delovnih razmerjih, ki ga je uvedla konservativna vlada. Stavka je povzročila motnje v javnem prevozu, zdravstvu in javnih službah. Ustavili so se trajekti, vlaki in taksiji, medtem ko so v Atenah potekali protesti proti podaljšanju delovnega časa.

Avtošole in sindikati inšpektorjev so se danes mobilizirali v Parizu, kjer je protestiralo približno 500 vozil. Razlog za proteste so dolge čakalne dobe za opravljanje vozniškega izpita, ki ponekod trajajo tudi do šest mesecev. Protestniki zahtevajo večje število izpitnih mest.

Generalna sekretarka CGT, Sophie Binet, je napovedala, da se bo s francoskim premierjem Sébastienom Lecornujem ponovno srečala šele po mobilizaciji 2. oktobra. Poudarila je, da bo ponovni dialog temeljil na "razmerju moči", ki bo vzpostavljeno z mobilizacijo delavcev. Binetova želi ohraniti pritisk na vlado in zagotoviti, da bo proračun pod nadzorom delavcev.

Francoski premier Sébastien Lecornu bo v ponedeljek sprejel voditelje strank in skupin vladne koalicije v Matignonu. Voditelji ostalih parlamentarnih strank bodo sprejeti naslednji petek, 3. oktobra. Premier bo sprejel vsako stranko posebej. Napovedal je, da bo vlada imenovana pred začetkom parlamentarnega dela, ki je predviden za sredo, 1. oktobra.

V Franciji so farmacevti prekinili stavko po dogovoru z vlado, ki je začasno, za najmanj tri mesece, ustavila izvajanje odloka o znižanju zgornje meje komercialnih rabatov na generična zdravila. Ta odlok je sprožil močan odpor med farmacevti, a vlada je pozdravila dogovor kot "konkreten napredek v preoblikovanju vloge lekarn".

Po srečanju z premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu, sindikati niso bili zadovoljni z "odsotnostjo jasnih odgovorov" in predlagajo nov dan mobilizacije, ki naj bi se zgodil 2. oktobra. Sekretarka CFDT, Marylise Léon, je srečanje označila za zamujeno priložnost.

Sébastien Lecornu je uradno prevzel premierski položaj po odstavitvi vlade Françoisa Bayrouja. Njegovo imenovanje je bilo v poslovnih krogih pozitivno sprejeto, medtem ko v Mayottu izražajo zadržanost in pričakujejo zagotovitev sredstev za obnovo. Vzporedno s tem potekajo protesti, katerih cilj je blokada države, dva dni po glasovanju o zaupnici vladi Françoisa Bayrouja. Cilj protestov je tudi omogočiti ljudem manifestacijo. Pojavljajo pa se tudi posamezniki, ki želijo povzročiti kaos.

Francoski premier François Bayrou je bil v ponedeljek, 8. septembra, strmoglavljen, ko je izgubil glasovanje o zaupnici v Narodni skupščini. Bayrou, ki je na položaju ostal le 270 dni, je bil poražen s 364 glasovi proti in 194 glasovi za. Poslanci različnih političnih skupin, vključno z Rassemblement National in levico, so glasovali proti zaupnici, medtem ko so bili republikanci razdeljeni. Ministri Bayroujeve vlade so prispeli v Matignon, kjer naj bi premier po porazu v glasovanju o zaupnici odstopil. Zdaj se postavlja vprašanje, kdo bo nasledil Bayrouja na premierskem položaju.

Francoska vlada je v zadnjem trenutku blokirala objavo nacionalne strategije za prehrano, prehrano in podnebje (SNAN), ker se je premierjev kabinet Matignon uprl ciljem glede zmanjšanja porabe mesa v Franciji do leta 2030. Strategija je vsebovala predlog o "zmanjšanju" porabe mesa, kar je Matignon spremenil v "uravnoteženo" porabo mesa, dopolnjeno s povečano porabo sadja, zelenjave in stročnic.

Francoska vlada se sooča z nestabilnostjo, saj se premier François Bayrou pripravlja na glasovanje o zaupnici v parlamentu. Zaradi finančne krize in nepriljubljenih reform se zdi, da je Bayroujeva vlada v težavah. Emmanuel Macron je pozval zaveznike k pogajanjem s socialisti o oblikovanju nove vlade in sprejetju proračuna. Marine Le Pen pa se zdi kot edina politična figura, ki bi lahko imela koristi od morebitnega padca vlade.

Premier François Bayrou se je 8. septembra soočil z glasovanjem o zaupnici. Pred glasovanjem je imel splošni politični govor, v katerem je izpostavil, da je proizvodnja nacionalna urgenca. Poudaril je, da imamo dve obveznosti glede priseljevanja: nadzorovati prihode in integrirati tiste, ki bodo tukaj. Opozoril je, da je odplačevanje dolga tiha, podzemna, nevidna in nevzdržna krvavitev. Izpostavil je, da je vitalna prognoza ogrožena in da je želel ta preizkus resnice.

Premier François Bayrou je začel serijo posvetovanj s političnimi strankami glede proračuna, da bi si zagotovil podporo pred glasovanjem o zaupnici v državnem zboru 8. septembra. Sylvain Maillard (EPR) je izjavil, da bo moral vsakdo storiti drage korake.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Francoski sindikati so izrazili nezadovoljstvo nad vladnimi načrti za novo reformo zavarovanja za primer brezposelnosti in morebitno ukinitvijo dveh praznikov. Sindikati se bodo sestali 1. septembra, da bi se dogovorili o skupnih ukrepih. François Bayrou je bil deležen kritik, sindikat CFDT pa je ukrepe označil za "socialno regresijo". Sindikati so pripravljeni na mobilizacijo.

Lucie Castets je julija 2024 izstopila iz anonimnosti, ko je bila presenetljivo imenovana za kandidatko Nove ljudske fronte (NFP) za premierski položaj v Franciji. Leto dni po tem dogodku ohranja osrednjo vlogo na levici in si prizadeva postati "vezni člen" za predsedniške volitve leta 2027. Čeprav je bila sprva neznana, se zdaj trudi uveljaviti kot mediatorka za združitev levice pred prihodnjimi volitvami.

Evropski ministri za notranje zadeve so se v Københavnu strinjali o potrebi po zunanji obravnavi prošenj za azil in pospešitvi deportacij zavrnjenih prosilcev. Francija je pri tem vprašanju razdeljena, saj Bruno Retailleau deluje samostojno. Cilj reforme azilnega sistema je učinkovitejše in hitrejše vračanje prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil.

V Franciji poteka razprava o višini javne pomoči podjetjem, pri čemer se ocene med različnimi institucijami močno razlikujejo. Visoki komisariat za strategijo in načrtovanje ocenjuje, da bo leta 2023 višina pomoči znašala 112 milijard evrov, kar je precej manj od nedavnega poročila senata, ki je govoril o 211 milijardah evrov. Različne številke povzročajo težave pri preglednosti in informiranosti tako za podjetja kot za državljane, medtem ko se levičarji zavzemajo za zmanjšanje teh sredstev. Kljub temu Visoki komisariat poudarja, da so ti ukrepi le instrumenti javne politike in poziva k umiritvi razprave.