APDEJT.si

Izraelski varnostni kabinet in vlada bosta danes razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi. Po potrditvi vlade naj bi prekinitev ognja začela veljati v 24 urah. Bolnišnice v regiji Tel Aviv se pripravljajo na sprejem podhranjenih talcev, ki jih bo izpustil Hamas v skladu z dogovorjeno prvo fazo ameriškega mirovnega načrta za območje Gaze. Belgijski zunanji minister meni, da je za odpravo sankcij proti Izraelu še prezgodaj, dokler niso izpolnjeni pogoji mirovnega sporazuma.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prvi fazi premirja s posredovanjem Donalda Trumpa, ki vključuje izpustitev talcev in umik Izraela iz Gaze. Predsednik palestinske oblasti, Mahmud Abbas, je izrazil upanje, da bo dogovor vodil k suvereni palestinski državi in trajni miru. Generalni sekretar ZN, Antonio Guterres, vidi priložnost za priznanje pravice do samoodločbe Palestincev. Kljub napovedi dogovora pa je Izrael nadaljeval z napadi.

Donald Trump je Hamasu postavil štiridnevni rok za odziv na predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga je objavila Bela hiša in obsega 20 točk. Trump je opozoril, da bo negativen odgovor pomenil 'žalosten konec'. Izraeljski premier Netanjahu se ne strinja z osrednjimi točkami načrta.

Ministra za zunanje zadeve Belgije, Maxime Prévot, obžaluje odpoved koncerta izraelskemu dirigentu Lahavu Shaniju v Gentu, ki ga je odpovedal festival Flanders zaradi morebitnih stališč dirigenta glede Gaze. Prévot poziva k izogibanju posploševanjem med umetniki, Izraelci in politiko Benjamina Netanjahuja. Nemški voditelji so potezo označili za antisemitsko.

Belgijski festival Flanders Festival Ghent je odpovedal nastop nemškega orkestra zaradi pomislekov glede izraelskega dirigenta, kar je sprožilo ostre proteste iz Izraela in Nemčije. Belgijski zunanji minister se je odločil distancirati od te odločitve. V znak solidarnosti je festival Musikfest Berlin povabil izraelskega dirigenta Lahava Shanija, da dirigira v Berlinu.

Belgija je napovedala možnost priznanja Palestine kot države, vendar šele po izpustitvi izraelskih talcev s strani Hamasa. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je bilo priznanje Palestine težka politična odločitev in da je izrekla besede o genocidu v Gazi iz srca. Medtem pa članek na laizquierdadiario.com poziva k priznanju izraelskega apartheida namesto simboličnega priznanja dveh držav.

Lehendakari (predsednik vlade) Baskije, Imanol Pradales, je pozval podjetje CAF, v katerem ima baskovska vlada 3-odstotni delež, k "etičnemu razmisleku" glede pogodbe z Izraelom za izgradnjo tramvaja v Jeruzalemu. Kljub temu je zagotovil, da bo vlada podprla odločitev podjetja, ne glede na to, ali se bo odločilo nadaljevati ali prekiniti pogodbo. Spomnil je, da je bila pogodba podpisana pred šestimi leti in da situacija ni preprosta. Baskovsko podjetje Sidenor je medtem podleglo pritiskom in prekinilo poslovne odnose z Izraelom. Pradales je poudaril, da je bila pogodba za tramvaj podpisana leta 2019 v skladu z mednarodnim pravom in da razume kompleksnost situacije.

Izraelska vojska je napovedala okrepitev vojaških operacij v Gazi in začela kopenske operacije v mestu Gaza. Generalštabni načelnik Ejal Zamir je izjavil, da izraelske sile vstopajo na območja, kjer jih prej ni bilo. Poročali so tudi o mobilizacijski krizi, saj naj bi več sto rezervistov zavrnilo vpoklic. Kljub večkratnim vdorom med vojno, Izrael trdi, da je Gaza še vedno oporišče Hamasa s tunelsko mrežo.

Belgija je napovedala, da bo Palestino priznala na Generalni skupščini ZN septembra. Priznanje bo potekalo v dveh fazah: najprej politična in simbolična gesta, nato pa še pravni korak. Izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja razmišlja o pripojitvi delov Zahodnega brega kot odgovor na priznanja palestinske države. Združeni arabski emirati so opozorili Izrael, da bi aneksija Zahodnega brega predstavljala rdečo črto za Abrahamove sporazume.

Belgija je napovedala, da bo palestinsko državo priznala na Generalni skupščini ZN, kar je sprožilo nezadovoljstvo Izraela zaradi vse večjih globalnih kritik zaradi vojne v Gazi. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je izjavila, da lahko samo Združene države zaustavijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in humanitarno krizo v Gazi.

Belgija naj bi pri ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Izrael je začel kopensko operacijo v Gazi. Premier Netanyahu je sklical sestanek glede možnosti uveljavljanja izraelske suverenosti na delih Judeje. Izrael naj bi bombardiral Jemen in ubil vodjo Hutijev, Ahmada Ghaleba al-Rahwija, ter več ministrov.

Belgija je napovedala, da bo na prihajajočem zasedanju Generalne skupščine ZN priznala palestinsko državo, kar je naletelo na kritike Izraela. Palestinci so pozdravili odločitev Belgije in pozvali druge države, da sledijo njenemu zgledu. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je sklical sejo o uvedbi izraelske suverenosti nad Zahodnim bregom.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Zahodne medije so obtožili, da so pripomogli k prikrivanju izraelskega genocida v Gazi, saj naj bi raje poslušali izraelske izgovore kot pa poročila palestinskih novinarjev. Palestinski novinarji opozarjajo, da bo Gaza uničena, če se izraelski napadi ne ustavijo. Belgija načrtuje priznanje Palestine na prihajajoči generalni skupščini ZN in razmišlja o sankcijah proti Izraelu.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije pred volitvami. Hkrati je v Moskvi potekal protest pred moldavsko ambasado, kjer so manifestanti zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji. Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na Moldavijo.

Poškodbe na naftovodu Družba so bile popravljene, zato so bile obnovljene dobave ruske surove nafte na Madžarsko in Slovaško. Madžarska je ukrajinskemu poveljniku, odgovornemu za napad na naftovod, prepovedala vstop v državo.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Rusija je izvedla nočne zračne napade na Ukrajino, pri čemer so sirene za zračni alarm opozarjale tako v vzhodnem kot zahodnem delu države. Napadi so bili izvedeni tudi s hipersoničnimi raketami in vodenimi izstrelki, v Kijevu pa so bili zabeleženi smrtni primeri. Na zasedenih območjih Ukrajine Rusija poskuša izbrisati vse, kar je ukrajinsko, in prebivalce prisiliti k pridobitvi ruskega potnega lista, brez katerega ni mogoče dobiti dela ali lastninske pravice.

Giorgia Meloni je pozvala Izrael, naj ustavi napade in vojaško okupacijo Gaze, konča širitev naselbin na Zahodnem bregu in omogoči dostop pomoči v Gazo. Hkrati se krepi gibanje BDS, ki poziva k bojkotu, dezinvestiranju in sankcijam proti Izraelu, pridružujejo pa se mu tudi zdravniki in filmski ustvarjalci. Pojavljajo se tudi očitki o sovraštvu do tistih, ki branijo Izrael. Meloni se je v Riminiju soočila s kritikami glede reforme pravosodja in poudarila, da jo bo nadaljevala kljub politiziranim sodnikom.

Po odhodu stranke NSC iz demisionarne vlade je NSC obtožila VVD preobrata v stališčih po odhodu Veldkampa. SGP in CU sta po razpravi med VVD in NSC predlagali poskus sprave. Premier Schoof naj bi dobil dovoljenje parlamenta za nadaljevanje z VVD in BBB, ki imajo skupaj le 32 poslanskih mest.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot (Les Engagés) je opozoril na 'veliko krizo' in zagrozil z blokado vladnih odločitev, če vlada ne bo zavzela strožje stališče do Izraela in priznala Palestine. Prévot je dejal, da ne bo izključil blokiranja vladnih pobud, če ga partnerji v vladi, MR in N-VA, ne bodo podprli pri zavzemanju odločnejše pozicije do Izraela in priznavanju palestinske države. V intervjuju je napovedal 'veliko krizo', če bosta MR in N-VA še naprej ovirala priznavanje Palestine in sprejetje trdnejšega stališča do Izraela.

Belgija se bo pozitivno opredelila do predloga Evropske komisije o delni prekinitvi sodelovanja Izraela v programu Horizon Europe, ki financira raziskave in inovacije. Zunanji minister Maxime Prévot je potrdil, da Belgija podpira postopno ukinitev sodelovanja Izraela v tem programu. Če bodo članice EU podprle sankcijo, bo Izrael izgubil dostop do približno 400 milijonov evrov sredstev. Ta poteza bi lahko bila prva konkretna evropska sankcija proti izraelski vladi.

Belgijska univerza ULB (Université Libre de Bruxelles) je pozvala belgijske oblasti k nujni evakuaciji raziskovalca Ahmeda Alsalibija, ki je prejemnik štipendije ULB za ogrožene znanstvenike in je trenutno ujet v Gazi. Univerza je naslovila pismo ministru za zunanje zadeve Maximeju Prévotu, v katerem zahteva nujno revizijo kriterijev za upravičenost do evakuacije iz Gaze.

Belgija bo ponovno izvedla zračne droppinge humanitarne pomoči nad Gazo. Ministra Maxime Prévot (zunanji posli) in Theo Francken (obramba) sta napovedala, da bo obrambno letalo dostavilo za 600.000 evrov hrane in medicinskega materiala. Akcija je del širšega spremljanja dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Belgija se bo pridružila zračni operaciji dostave pomoči, ki jo koordinira Jordanija nad Gazo. Belgijsko obrambno letalo, naloženo z medicinskim materialom in živili, bo kmalu poletelo proti jordanski prestolnici. Novico sta sporočila belgijska ministra za zunanje zadeve, Maxime Prévot, in obrambo, Theo Francken.

Britanska laburistična stranka, ki jo vodi Keir Starmer, je sklicala sejo kabineta za razpravo o mirovnem načrtu za Gazo. Višji ministri stranke naj bi septembra pritiskali na premierja, naj prizna palestinsko državo. Medtem je nizozemska vlada zagrozila z uvedbo prepovedi vstopa za izraelske ministre na svoje ozemlje, pri čemer se je sklicevala na dejstvo, da so se tudi vsi člani belgijske vlade junija zavzemali za sankcije proti dvema istima izraelskima ministroma.

Večina belgijskih politikov je izrazila ostro kritiko do nedavnega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA, pri čemer so ga označili za "katastrofo", "škandaloznega" in "rop". Edina pozitivnejša odziva sta prišla od belgijskega premierja in podpredsednika vlade, ki sta sporazum opisala kot "manj slabega, kot je bilo pričakovati". Maxime Prévot, podpredsednik stranke Les Engagés, je izjavil, da sporazuma "ni mogoče slaviti".

Belgijski minister za zunanje zadeve Maxime Prévot je napovedal, da bo septembra pred Generalno skupščino ZN predlagal vladi zavzemanje stališča do priznanja Palestine. Izrazil je prepričanje, da vprašanje ni v tem, ali bodo to storili, ampak kdaj. Predlog je naletel na zadržanost, pri čemer je predsednik stranke Mouvement Réformateur (MR) Georges-Louis Bouchez dejal, da gre za simbol, ki ne vodi k rešitvi.

Nemčija se ni pridružila pozivu več kot 25 držav k takojšnji prekinitvi vojne v Gazi, kar je sprožilo kritike in pritisk na vlado. Vodja poslanske skupine CDU/CSU, Friedrich Merz, je pojasnil, da Nemčija ni videla razloga za pridružitev pozivu, saj naj bi že zastopala "praktično vsebinsko enako" stališče. Kljub temu so se v vladni koaliciji pojavili pozivi k spremembi smeri. Medtem je ameriška univerza Columbia kaznovala skoraj 80 študentov zaradi protiizraelskih protestov na kampusu.