APDEJT.si

Nick Ray, paraliziran Američan in osmi preizkuševalec čipa Neuralink, je dosegel pomemben napredek pri upravljanju robotske roke s silo misli. Ray je v testu spretnosti dosegel rekord med preizkuševalci, saj lahko stiska in sprošča prste robotske roke zgolj z mislimi. Ta dosežek predstavlja velik korak v razvoju tehnologije možgansko-računalniškega vmesnika.

Elon Musk je kot prvi na svetu dosegel neto vrednost 500 milijard dolarjev, a je nato vrednost padla na 499 milijard dolarjev. K temu so pripomogle rasti delnic Tesle, ki so od aprila zrasle za skoraj 100%, ter visoke ocene vrednosti podjetij SpaceX in xAI. Musk je zdaj na polovici poti, da postane prvi trilijonar na svetu.

Podjetje Neuralink, ki ga vodi Elon Musk, je sporočilo, da ima že dvanajst ljudi po svetu vsajen možganski čip. Informacija je bila objavljena na platformi X. Še junija je partner podjetja, Barrow Neurological Institute, poročal o sedmih osebah s hudimi paralizami, ki imajo vsajene te čipe. Zdravstvena agencija FDA je pred leti izrazila varnostne pomisleke, sedaj pa že dvanajst ljudi s pomočjo teh čipov upravlja z napravami s svojimi mislimi.

Dva kanadska bolnika s poškodbami hrbtenjače sta prejela možganske vsadke Neuralink, ki jima omogočajo nadzor nad računalnikom z mislimi. To je del prvega kliničnega preskušanja zunaj Združenih držav Amerike, ki preizkuša varnost in učinkovitost brezžičnega možganskega čipa Elona Muska.

Podjetje Neuralink, ki je v lasti ameriškega podjetnika Elona Muska, načrtuje, da bo leta 2026 delno povrnil vid slepi osebi. Musk je to napovedal na družbenem omrežju X. Podjetje razvija tehnologijo Blindsight, s katero naj bi dosegli ta cilj.

Noland Arbaugh, pacient, ki je bil paraliziran od leta 2016, je postal prva oseba z vsadkom brezžičnega možganskega čipa Neuralink. Po osemnajstih mesecih uporabe naprave, ki jo je razvil Elon Musk, lahko Arbaugh s svojimi mislimi nadzoruje digitalne naprave, igra video igre in opravlja vsakodnevna opravila, kar mu je povrnilo neodvisnost.

Izvršni direktor podjetja OpenAI, Sam Altman, se pripravlja na podporo novemu podjetju Merge Labs, ki bo konkuriralo podjetju Neuralink Elona Muska na področju povezovanja človeških možganov z računalniki. Merge Labs naj bi zbral 250 milijonov dolarjev pri vrednosti 850 milijonov dolarjev, pri čemer naj bi velik del sredstev prispeval OpenAI. Cilj podjetja je razviti vmesnike med možgani in računalnikom.

Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, se pripravlja na vstop v konkurenco Elonu Musku na področju možgansko-računalniških vmesnikov. Altman naj bi soustanovil podjetje Merge Labs, ki bo s pomočjo umetne inteligence razvijalo tehnologijo za povezavo človeških možganov z računalniki. To podjetje bo neposredno konkuriralo Muskovi družbi Neuralink in drugim podjetjem na tem področju. Napoveduje se, da bi lahko v prihodnosti imeli "visokopasovne možgansko-računalniške vmesnike", s čimer se obeta združitev človeških možganov in strojev. Ta poteza zaostruje konkurenco na področju umetne inteligence in kaže na osebne spore med Altmanom in Muskom.

OpenAI je v Indiji predstavil ChatGPT Go, najcenejši premium načrt umetne inteligence doslej, ki stane 399 ₹ na mesec. V primerjavi z brezplačnim načrtom ponuja ChatGPT Go desetkrat več sporočil, večji spomin in izboljšano generiranje slik.

Ameriški borzni trgi so zabeležili spremenljivo gibanje. Med vodilnimi poraščenci prejšnjega tedna (21.-25. julija) so se znašli Thermo Fisher, Baker Hughes in IQVIA Holdings, pri čemer je Medpace Holdings zabeležil rast preko 137,10 %. Elon Muskova družba Neuralink je pred kratkim pridobila status "male podjetniške družbe v slabšem položaju", kar je sovpadlo z 9 milijardno oceno vrednosti. Minister za trgovino Howard Lutnick je potrdil, da bodo carine začele veljati 1. avgusta, kljub poročilom o morebitnem nadaljnjem podaljšanju premora med ZDA in Kitajsko.

Elon Musk je objavil ambiciozne načrte za Neuralink, ki naj bi do leta 2031 letno vstavili 20.000 možganskih čipov, s čimer naj bi dosegli milijardo dolarjev prihodkov. Cilji vključujejo izboljšanje komunikacije, obnovo vida in zdravljenje nevroloških motenj. Kljub temu poročila opozarjajo na Muskovo zgodovino nerealnih obljub.

Tesla je v drugem četrtletju leta 2025 zabeležila 16-odstotni medletni upad prihodkov od avtomobilov, kar je že drugo zaporedno četrtletje padanja in je pod pričakovanji analitikov. Elon Musk je ob tem opozoril na morebitno ukinitev vladnih subvencij. Kljub izzivom je Musk potrdil prihod novega, cenovno ugodnejšega modela, ki naj bi temeljil na platformi Model Y. Medtem pa Teslina restavracija Tesla Diner v Los Angelesu beleži velik uspeh, saj je v šestih urah delovanja ustvarila več kot 1,37 milijona dolarjev prihodkov. Vzporedno pa Muskova podjetje Neuralink napoveduje ambiciozne prihodke v višini 29,3 milijarde dolarjev do leta 2031.

Kitajska dohituje ZDA na področju možganske tehnologije, s čimer predstavlja konkurenco podjetjem, kot je Neuralink Elona Muska. V Pekingu je bila v javni bolnišnici 67-letni ženski z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) uspešno prikazana naprava, ki je omogočila, da so se njene misli, kot je želja »Želim jesti«, pojavile v kitajskih znakih na računalniku.

Zaskrbljenost se je pojavila glede preusmerjanja davkoplačevalskega denarja v domnevno radikalne skupine in podjetja. Trditve navajajo, da naj bi organizacije, povezane z 'globoko državo' in posamezniki, kot je George Soros, financirale levičarske skupine. Poleg tega je bil Elon Musk, ustanovitelj Neuralinka, obtožen, da je njegovo podjetje lažno trdilo, da je 'majhno podjetje v slabšem položaju', da bi pridobilo zvezna sredstva. Hkrati je bil omenjen zakon, ki naj bi 50 milijonov dolarjev dodelil neprofitnim organizacijam, ki so utrpele zmanjšanje financiranja.