APDEJT.si

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je obtožila poslance opozicije, da so odgovorni za izzivanje incidenta pred parlamentom. Poudarila je, da so ljudje iz "Ćacilenda" le branili svoje šotore in imajo pravico biti tam. Poslanec Dušan Nikezić je dejal, da je Brnabićeva lagala glede odstranitve ograje pred skupščino, zaradi česar so se odločili za ukrepanje in vstop na glavni vhod.

Srbsko tožilstvo za organizirani kriminal je izdalo izjavo, v kateri opozarja na neprekinjen pritisk predsednika Aleksandra Vučića, zakonodajne in izvršne oblasti ter medijev na tožilce. Tožilstvo meni, da jih te oblasti poskušajo podrediti. Predsednik Odbora za pravosodje Uglješa Mrdić je zavrnil navedbe tožilstva in jih označil za licemerske.

Ustavno sodišče Moldavije je potrdilo mandate osmim poslancem, izvoljenim na listah Stranke akcije in solidarnosti, Stranke Naša stranka in Volilnega bloka Alternativa. Potrjenih je bilo pet mandatov nadomestnih poslancev na listi Stranke akcije in solidarnosti, vključno z Vladimirom Rusu.

Arend Heida iz Lelystada, ki se ukvarja z mlečno živinorejo, ni več prijavitelj PAS, kar pomeni, da njegova mlekarska farma ponovno ima prihodnost. Po letih negotovosti si lahko zdaj brezskrbno privošči pivo.

Stranka svobode in pravičnosti (SSP) je ocenila, da se minister za izobraževanje Dejan Vuk Stanković obnaša, kot da je "Vučićev zasebni minister, zadolžen za objemanje in poljubljanje nasilnežev pred Skupščino, ki napadajo študente, državljane in novinarje", kljub temu, da je v njegovem resorju milijon učencev in učiteljev.

Aleksandar Vučić je zanikal obtožbe o vpletenosti v afero "Sarajevo safari" med obleganjem Sarajeva v 90. letih in napovedal tožbe proti svetovnim medijem, kot sta Guardian in Daily Mail, ki so ga povezovali s tem škandalom. Denar od tožb bo namenil v humanitarne namene. Hrvaški aktivist Domagoj Margetić je vložil kazensko prijavo proti Vučiću milanskim tožilcem zaradi domnevne vpletenosti v afero.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Moldavski parlament je v prvem branju podprl predlog o prekinitvi sporazuma, na podlagi katerega deluje Ruski dom v Kišinjevu.

Predsednik Stranke svobode in pravde, Dragan Đilas, je sporočil ambasadorju Evropske unije v Srbiji, Andreasu fon Bekeratu, da ni razloga za pozdrav izbire članov sveta REM-a. Đilas meni, da vsi, ki vidijo to izbiro kot napredek, sodelujejo pri prevarah Aleksandra Vučića. Dodal je, da se bo "teror Vučićevih televizij nad državljani Srbije in nad resnico nemoteno nadaljeval".

Švicarski gledališki režiser Milo Rau je po poročanju francoskih medijev postal persona non grata v Srbiji. Njegova predstava "Proces Pelicot" je bila umaknjena z repertoarja festivala BITEF, kar so francoski mediji obsodili, obenem pa poročali o podpori, ki jo režiser prejema s strani drugih gledališč.

Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravde (SSP), je ponovil, da je novi zakon o volilnem imeniku "nesmislica" in dodal, da savetodavne komisije ne bodo preprečile kraje na voliščih. Izrazil je dvom o učinkovitosti zakona pri urejanju volilnega imenika.

Ustavno sodišče Moldavije je potrdilo mandate osmim nadomestnim poslancem, izvoljenim na listi Stranke akcije in solidarnosti (PAS). Potrditev je sledila po tem, ko je osem poslancev odstopilo s svojih položajev. Med potrjenimi poslanci je tudi Igor Talmazan, pravnik in generalni sekretar parlamenta.

V televizijski oddaji "Rezoomat" na Realitatea so se spopadli Vasile Costiuc, vodja stranke "Democrație Acasă", in poslanec PAS Radu Marian glede dohodkov poslanca Sergiuja Stefanca. Costiuc je branil svojega strankarskega kolega in dejal, da je Stefanco bankam lani plačal 8,6 milijona lejev na podlagi posojil.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Nekdanja poslanka stranke PAS, Olesea Stamate, je ostro kritizirala izjave Victorie Belous, nekdanje ministrice za finance in trenutne poslanke PAS, ki je v parlamentu obtožila nekatere predstavnike opozicije, da živijo s 30.000 leji na leto, a so kljub temu »bolfošei« (bahavi). Stamatejeva meni, da je Belousova opozorila na problem, za katerega je bila sama odgovorna, zlasti v zadnjih letih, ko je bila pristojna za boj proti davčnim utajam.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je med 6. in 7. novembrom opravila uradni obisk v Republiki Moldaviji. Sodelovala je na seji parlamenta 6. novembra, kjer je imela govor. Prav tako je načrtovano srečanje s predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in predsednico države, Maio Sandu, ter Alexandrom Munteanujem.

Kmetje so izrazili ogorčenje nad izjavami nekdanje ministrice za finance, Victorie Belous, sedanje poslanke PAS, ki je v parlamentu 31. oktobra izjavila, da nekateri kmetje prejemajo denar iz dela drugih. Združenje "Forza Fermierilor" jo obtožuje hinavščine in nesramnosti, saj naj bi te izjave spodbujale družbeno sovraštvo in razdor med kmeti.

Parlament Moldavije je potrdil novo vlado pod vodstvom premierja Alexandra Munteanuja. Munteanu je pred parlamentom predstavil svojo ekipo in program vlade ter zaprosil za zaupnico. Vendar pa stranke PSRM, PCRM, Alternativa in Demokracija Acasă niso podprle njegove vlade. Kljub temu je vlada prejela podporo 55 poslancev od skupno 88 prisotnih.

Podpredsednica Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je ocenila, da bi bilo pomembno, da Evropski parlament pošlje neodvisno ad hoc misijo v Srbijo. Misija naj bi preiskala vse dogodke v Srbiji od padca nadstrešnice rekonstruirane Železniške postaje v Novem Sadu. Tepić je obstoječi režim označila za tiranijo, ki želi za vsako ceno ohraniti oblast.

V moldavskem parlamentu bo ustanovljena nova Komisija za evropsko integracijo. Predsednik parlamenta Igor Grosu je izjavil, da je Marcel Spatari, nekdanji minister za delo in socialno zaščito, primeren kandidat za vodenje te komisije. Ustanovitev komisije je bila napovedana v petek, 24. oktobra, v televizijski oddaji.

Maia Sandu je po posvetovanjih s frakcijami uradno imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za funkcijo predsednika vlade Republike Moldavije. Munteanuja je enotno podprla stranka PAS na sestanku Nacionalnega političnega sveta.

Zinaida Greceanîi bo vodila prvo sejo novega parlamenta Moldavije, ki bo potekala 22. oktobra ob 10:00. To se je zgodilo, ker je Vladimir Voronin, najstarejši poslanec, zavrnil vodenje seje. Greceanîi bo sejo vodila kot nadomestna najstarejša poslanka.

Predsednik Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas je napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti zakonu o volilnem imeniku, ki so ga predlagali predstavniki oblasti, in proti izbiri članov Sveta Regulatornega telesa za elektronske medije (REM). Đilas je kritičen do načina izbire članov REM.

Evropski socialdemokrati (PES) so na kongresu v Amsterdamu sprejeli Stranko svobode in pravice (SSP) iz Srbije in kosovski gibanje Samoopredeljenje (Vetevendosje) v pridruženo članstvo. Prav tako so izrazili podporo študentom v Srbiji.

Premier kandidat Moldavije, Alexandru Munteanu, se je znašel v središču pozornosti zaradi povezav s petimi podjetji, ki imajo sedež v davčni oazi na Britanskih Deviških otokih. Njegove posle je upravljal ciprski odvetnik, ki je bil mednarodno sankcioniran po ruski invaziji na Ukrajino zaradi upravljanja poslov ruskega oligarha Alisherja Usmanova. Munteanu je dejal, da je pripravljen odgovoriti za vsako naložbo, odprto podjetje in sprejeto odločitev.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je predlagala poslovneža Alexandra Munteanuja za novega premierja Republike Moldavije. Munteanu, ki je bil v preteklosti predsednik Francoske alianse v Moldaviji in sodelavec Svetovne banke ter eden od ustanoviteljev AmCham Moldova, je izrazil pripravljenost prevzeti funkcijo, ko bo država to potrebovala. Predlog sledi napovedi Dorina Receana, da ne bo več opravljal funkcije premierja.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da so informacije o poškodovanju študentke s strani policistov neresnične in zahteval podrobno poročilo od policije.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je napovedala, da bo za novega premierja Moldavije predlagala Alexandra Munteanuja, 61-letnega poslovneža, ki prihaja iz zasebnega sektorja. Munteanu je deloval kot predsednik Francoske alianse v Moldaviji in ima mednarodne izkušnje, tudi iz Ukrajine. Predlog bo uradno podan predsednici države, Maii Sandu, po potrditvi poslanskih mandatov.

Članki obravnavajo vpliv Rusije na evropske volitve, posebej v Moldaviji. Medtem ko project-syndicate.org poudarja, da osredotočenost na Kremelj zakriva resnično priljubljenost desničarskega populizma, vsquare.org izpostavlja intenzivno rusko propagandno kampanjo v Moldaviji pred volitvami. Kljub temu je proevropska stranka zmagala, kar nakazuje odpornost proti ruskemu vplivu.

Po zmagi proevropske stranke PAS v Moldaviji je Aleksander Dugin, znan kot "Putinov ideolog", zagrozil državi z vojno. Dugin ocenjuje, da so pro-ruske sile v Moldaviji, vključno z blokom "Victoria" Ilana Šora in PSRM Igorja Dodona, šibke in so izgubile boj proti proevropski formaciji. Dugin poziva k radikalnim pro-ruskim spremembam in grozi z nadaljnjimi konflikti.

Robert Šebek, predsednik poslanske skupine Stranke svobode in pravice (SSP) v skupščini AP Vojvodine, je ostro kritiziral svečano otvoritev odsekov hitre proge Beograd–Subotica. Po njegovih besedah je otvoritev uspela šele v petem poskusu in jo označil za "politični performans", ki ne bo služil državljanom. Poudaril je tudi, da so postaje na progi nevarne. Med predsednikovim govorom naj bi policija aretirala tudi 70-letnega Subotičana, s čimer naj bi mu kršili pravico do mirnega zbiranja.

V Beogradu so ob prisotnosti predsednika Vučića nepričakovano odprli tretjo odsekov hitre železniške proge Beograd-Subotica. Prva vožnja vlaka je potekala od Beograda do Subotice, Vučić pa je napovedal, da bo proga za komercialno uporabo odprta v sredo, povratna vozovnica do Beograda pa bo stala 2.000 dinarjev.

Igor Grosu, vodja stranke PAS in predsednik parlamenta Republike Moldavije, je med obiskom v Bukarešti opozoril, da se Moskva ne bo sprijaznila z izgubo vpliva v regiji. Poudaril je, da bo Rusija nadaljevala s prizadevanji za destabilizacijo, pri čemer bo kot glavno orožje uporabljala dezinformacije in propagando. Grosu je prepričan, da bo Kremelj iskal nove načine za uveljavljanje svojih interesov v Moldaviji.

Pritožbeno sodišče v Moldaviji je začasno omejilo delovanje političnih strank Moldova Mare, ki jo vodi Victoria Furtună, in Demokratične moderne stranke. Omejitev velja do izreka sodbe v zadevi. Sodišče je ukrep sprejelo kot previdnostni ukrep.

Predsednik Stranke za akcijo in solidarnost (PAS) Igor Grosu je izrazil obžalovanje, da je iz medijev izvedel za odločitev Dina Plîngăuja in Stele Macari, poslancev, izvoljenih na listi PAS, da bosta delovala kot nepovezana poslanca v parlamentu. Grosu je poudaril, da si PAS prizadeva za vstop države v Evropsko unijo.

V Moldaviji je proevropska stranka PAS predsednice Maie Sandu na nedeljskih parlamentarnih volitvah osvojila 50,2 % glasov, s čimer je potrdila proevropsko usmeritev države. Pro-ruski patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 % glasov. Kljub manjšim izgubam lahko PAS zdaj nadaljuje s svojim mandatom. Volitve so potekale ob prisotnosti očitkov o vmešavanju EU, podobno kot v Romuniji, kjer so se pojavljali očitki o ruskem vmešavanju, kar je upravičilo obsežno vključenost EU in Nata v volilni proces.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Zvezni sodnik je začasno ustavil načrt Trumpove administracije o ukinitvi več sto delovnih mest pri agenciji, ki nadzira Glas Amerike. Medtem je PAS iz Malezije izrazil pripravljenost na srečanje s Trumpom, vendar vztraja pri množičnih protestih. Trumpova administracija je ponudila zaščito Katarju, kar je sprožilo nezadovoljstvo med pro-izraelskimi konservativci MAGA. Trump je napovedal pošiljanje Nacionalne garde v Portland, Chicago in Memphis, FBI pa je prekinil vezi z Ligo proti obrekovanju (ADL) po kritikah zaradi uvrstitve Turning Point USA na seznam sovražnih skupin.

Rusko zunanje ministrstvo je češko prepoved vstopa za imetnike ruskih diplomatskih potnih listov označilo za 'nor ukrep'. Poleg tega je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da so bile nedavne parlamentarne volitve v Moldaviji, na katerih je zmagala proevropska stranka PAS, lažne.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi moldavska predsednica Maia Sandu, je zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Stranka je osvojila večino v parlamentu kljub temu, da je vlada prepovedala več proruskih strank. Pro-ruski Patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 odstotka glasov.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi predsednica Maia Sandu, je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji dosegla prepričljivo zmago, kar naj bi pomenilo odločen korak k oddaljitvi od vpliva Moskve. Volitve so sprožile različne odzive, vključno s primerjavami z Romunijo. Rusija je zanikala obtožbe o vmešavanju v volitve, medtem ko se v Moldaviji pojavljajo vprašanja o prihodnosti države med Evropo in preteklostjo.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), pod vodstvom predsednice Maie Sandu, je znova osvojila večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Ta zmaga omogoča nadaljevanje s proevropskim kursom države in prizadevanja za vstop v Evropsko unijo. Rusiji naklonjena opozicija je bila na volitvah neuspešna.

Proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je na volitvah v Moldaviji osvojila več kot 50 % glasov in 55 od 101 sedežev v parlamentu, s čimer si je zagotovila večino. S tem so bili preprečeni načrti Rusije. Kolumbijska zunanja ministrica pa je protestno zavrnila ameriški vizum, ker so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Medtem argentinske gospodarske težave ogrožajo nacionalno varnost.

Na parlamentarnih volitvah v Moldaviji je proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS), ki ji pripada tudi predsednica Maia Sandu, ohranila absolutno večino. Po preštetju več kot 98 % glasov je PAS prejela okoli 49,6 % do 50 % glasov, s čimer si je zagotovila zmago nad proruskimi strankami. PAS je na oblasti od leta 2021.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk sta pozdravila zmago proevropske stranke PAS na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Macron je izrazil podporo Francije Moldaviji v njenih evropskih prizadevanjih, Tusk pa je pohvalil pogum moldavskega ljudstva in dejal, da so rešili demokracijo v Evropi. Macron je obsodil poskuse vmešavanja in pritiske med volitvami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je čestital moldavski predsednici Maii Sandu za zmago proevropskih sil na parlamentarnih volitvah in poudaril, da Rusiji ni uspelo destabilizirati Moldavije, kljub velikim finančnim sredstvom, ki jih je vložila v ta namen. Zelenski je obljubil nadaljnjo podporo Ukrajine Moldaviji in poudaril, da "destabilizacijske aktivnosti Rusije izgubljajo teren".

Visoki predstavniki Evropske unije so izrazili olajšanje, ker je proevropska vladajoča stranka, ki jo vodi predsednica Maia Sandu, na parlamentarnih volitvah v Moldaviji obdržala večino kljub ruskemu vmešavanju. Izražajo podporo evropski usmeritvi Moldavije in blokiranju ruskih poskusov prevlade v regiji.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

Proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji ponovno osvojila večino, kar bo omogočilo nadaljevanje proevropskega usmerjanja države in prizadevanja za vstop v EU. Kljub močnemu vplivu Moskve je proevropska usmeritev zmagala, kar pomeni poraz za rusko usmerjeno opozicijo in Putina.