APDEJT.si

Analiza organizacije World Weather Attribution je pokazala, da so podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, okrepile vetrove in deževje, ki jih je prinesel orkan Melissa v Karibskem otočju. Orkan je povzročil veliko škode na Jamajki, Haitiju, v Dominikanski republiki in na Kubi, ter zahteval več deset življenj. Podnebne spremembe so povečale maksimalno hitrost vetra za 7 % in količino padavin za 16 %.

Bill Gates je javno nasprotoval 'apokaliptičnemu' pogledu na podnebne spremembe in poudaril, da podnebne spremembe najbolj prizadenejo revne države. Pozval je k osredotočanju na boj proti revščini in boleznim, namesto na doseganje ciljev zmanjšanja emisij ogljika.

Glede na novo študijo Univerze Rutgers, objavljeno v reviji "Nature", se je svetovna gladina morja med letoma 1900 in 2020 dvignila precej hitreje kot v kateremkoli drugem obdobju v zadnjih 4.000 letih. Raziskava poudarja jasen vzrok za pospešeno dviganje morske gladine, ki presega naravne spremembe.

Agencija Združenih narodov za meteorologijo je objavila, da so ravni ogljikovega dioksida v ozračju leta 2024 dosegle rekordno raven, kar pospešuje podnebne spremembe in vodi v ekstremne vremenske pojave. Povečanje ravni CO2 je najvišje v zgodovini človeštva, stopnja rasti pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojila. Znanstvenike skrbi, da naravni ponori ogljika na kopnem in v oceanih slabi, kar ustvarja začaran krog podnebnih sprememb, ki jih pospešujejo človeške emisije in povečano število požarov.

Številne vrste divjih opraševalcev, vključno s čebelami in metulji, se v Evropi soočajo z naraščajočimi grožnjami zaradi izgube habitatov, podnebnih sprememb in onesnaževanja. Število ogroženih vrst divjih čebel se je v zadnjem desetletju podvojilo, prav tako pa se povečuje število ogroženih vrst metuljev. IUCN opozarja, da je preživetje teh ključnih opraševalcev močno ogroženo.

V indijski zvezni državi Jharkhand je monsun zahteval 458 življenj, kar je najhujša tovrstna nesreča v zadnjih desetih letih. Med žrtvami je 186 ljudi umrlo zaradi udara strele, 178 pa jih je utonilo v poplavah. Preostale žrtve so posledica poplav, zemeljskih plazov in porušenih hiš. Za močne padavine in posledično veliko število žrtev so okrivili podnebne spremembe.

Študija je pokazala, da so ekstremne vremenske razmere, ki so pripomogle k uničujočim požarom na Iberskem polotoku to poletje, 40-krat bolj verjetne zaradi podnebnih sprememb. Vročina, suša in veter so prispevali k najhujši sezoni požarov v Španiji v zadnjih treh desetletjih. Strokovnjaki opozarjajo, da je prehod stran od fosilnih goriv nujen za preprečevanje še hujših posledic podnebnih sprememb.

Dve okoljski aktivistki sta v nedeljo v Barceloni premazali fasado katedrale Sagrada Familia z rdečo barvo, da bi protestirali proti pomanjkanju ukrepanja proti podnebnim spremembam. Po mnenju ekologov je kriza pripomogla k nedavnim požarom, ki so opustošili Španijo.

V Bolgariji se več kot 260.000 ljudi sooča s pomanjkanjem pitne vode, zlasti v Plevenu. V vasi Samoranovo bo država v celovito obnovo vodovodnega omrežja vložila 8,5 milijona bolgarskih levov. Medtem se v Pakistanu, natančneje v provinci Sindh, pripravljajo na visoko tveganje poplav zaradi obilnih padavin in izpusta vode iz indijskih jezov.

V Združenih državah Amerike se nadaljuje izbruh bakterije Vibrio vulnificus, ki povzroča hude okužbe. Po zaužitju ostrig, okuženih s to bakterijo, sta umrli še dve osebi. Ostrige so bile izlovljene v Louisiani, ena oseba pa jih je zaužila prav tam. Skupno število smrtnih žrtev v Louisiani je naraslo na šest, medtem ko je na Floridi zaradi istega vzroka umrlo pet ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe ustvarjajo ugodnejše pogoje za razmnoževanje in širjenje te nevarne bakterije vzdolž ameriške obale.

Trumpova administracija se je znašla pod močnim udarom kritik zaradi prizadevanj za razveljavitev ključne zvezne ugotovitve, da podnebne spremembe ogrožajo javno zdravje. Znanstveniki opozarjajo, da poročila, ki podpirajo to potezo, izkrivljajo ali zlorabljajo znanstvene raziskave. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe, da so politični pritiski in financiranje vplivali na znanstvene zaključke v podnebni znanosti, pri čemer so nekateri raziskovalci opustili empirična opazovanja v korist vnaprej določenih zaključkov.

Kmetje z brusnicami v Združenih državah Amerike se pripravljajo na obiranje pridelka za zahvalni dan. Wisconsin je največji proizvajalec brusnic, sledi mu Massachusetts, kjer se kmetje soočajo z nižjimi cenami in podnebnimi spremembami. Zaradi tega se nekateri odločajo za obnovo svojih plantaž v prvotna močvirja.

Glede na poročilo agencij Združenih narodov (ZN), UNICEF in CEPAL, bi podnebne spremembe lahko do leta 2030 potisnile šest milijonov mladih, mlajših od 25 let, v Latinski Ameriki in na Karibih v revščino. Poročilo priporoča vladam, da okrepijo socialne službe na področjih zdravja, prehrane in izobraževanja ter povečajo naložbe v zaščito kritične infrastrukture, zlasti tiste, ki je povezana z otroki. Če države ne bodo pravočasno uvedle ukrepov za omejitev emisij toplogrednih plinov, bi se lahko število revnih povečalo za skoraj 18 milijonov ljudi.

Nova študija je pokazala, da so podnebne spremembe, ki so povzročile visoke temperature in upadanje padavin, povzročile, da so obsežni požari v Turčiji, Grčiji in na Cipru letos poleti goreli veliko bolj silovito. Znanstveniki so za uničujoče požare v Evropi okrivili podnebne spremembe, saj so zaradi globalnega segrevanja postali desetkrat bolj verjetni.

Bryan Bruce v svojem članku izpostavlja vpliv podnebnih sprememb na vsakdanje življenje in nujnost inovativnih rešitev. Poudarja potrebo po drugačnem razmišljanju in ukrepanju. UK Column News pa poroča o naraščajoči cenzuri in manipulaciji informacij v medijih, kar ogroža svobodno izražanje in dostop do resnice. Obe temi poudarjata pomembnost kritičnega mišljenja in neodvisnega preverjanja informacij.

Močno deževje je povzročilo poplave in plazove v severni Indiji in indijskem delu Kašmirja, pri čemer je umrlo najmanj 30 ljudi. Narasle vode in zemeljski plazovi so odnesli domove in vozila, številni prebivalci pa so ostali ujeti. Reševalne ekipe si prizadevajo doseči prizadeta območja, oblasti pa pozivajo prebivalce k previdnosti. Meteorologi napovedujejo nadaljnje padavine.

Zaradi podnebnih sprememb se kislost oceanov povečuje, kar lahko oslabi zobe morskih psov in zmanjša njihovo sposobnost ugriza. Raziskovalci z Univerze Heinrich-Heine v Düsseldorfu so ugotovili, da nižji pH v morski vodi negativno vpliva na zobovje teh plenilcev.

Tokio je zabeležil deseti zaporedni dan s temperaturami nad 35°C, kar je zgodovinski rekord. Japonska meteorološka služba opozarja, da podnebne spremembe povzročajo vročinske valove po vsem svetu. V Grčiji bo vreme sončno, temperature pa bodo dosegle do 33°C v Atenah. Ponekod v državi so možne lokalne padavine, na Egejskem morju pa pihajo močni severni vetrovi.

V Združenih državah Amerike so avgusta zabeležili rekordno nizke temperature, kar je presenetilo nekatere medijske hiše in strokovnjake. Ta nenavadni vremenski pojav je sprožil razprave o podnebnih spremembah in zanesljivosti napovedi, pri čemer nekateri opozarjajo na težave pri priznavanju tovrstnih odstopanj s strani medijev.

Španska vlada je razglasila območja, ki so jih prizadeli obsežni požari, za območja naravne nesreče. Požari, ki so avgusta zajeli Španijo, so terjali štiri življenja in prisilili na tisoče ljudi k evakuaciji. Vlada je sprejela ukrepe za pomoč prizadetim območjem, saj ocenjujejo, da gre za eno najhujših okoljskih katastrof v zadnjih letih. Uničenih je bilo več kot 350.000 hektarjev površin.

Španska vlada je razglasila območja katastrofe v 16 od 17 avtonomnih skupnosti zaradi obsežnih požarov, ki so prizadeli državo med 23. junijem in 25. avgustom. Izjema je Baskija. Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bilo prizadetih 113 velikih požarov, od katerih jih je 15 še aktivnih. Požari so povzročili uničenje približno 350.000 hektarjev površin, kar je označeno kot ena najhujših okoljskih katastrof v državi.

Znanstveniki so kritizirali dve ključni poročili Trumpove administracije, ki sta poskušali ovreči ugotovitve, da so podnebne spremembe nevarne. Po mnenju več deset znanstvenikov, ki jih je anketirala agencija Associated Press, sta bili poročili polni napak, pristranskosti in izkrivljanj. Predlog administracije za razveljavitev prelomne ugotovitve, da so podnebne spremembe nevarne za javnost, se močno opira na poročilo Ministrstva za energijo, ki je po mnenju mnogih znanstvenikov pomanjkljivo. Poročilo trdi, da se je obseg morskega ledu zmanjšal.

Študije iz Španije in Francije kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost ekstremnim temperaturam pospeši proces staranja. Poudarek je na tem, da so delavci, ki opravljajo fizično delo, prebivalci podeželja in tisti, ki živijo v območjih z neustrezno infrastrukturo, še posebej izpostavljeni negativnim vplivom vročinskih valov, ki postajajo pogostejši in intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb. Raziskave opozarjajo na dolgoročne posledice teh vplivov na zdravje.

Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Ljubljani so skupaj z mednarodnimi partnerji razvili prvi obsežen genomski model presnove krompirja, imenovan potato-GEM. Ta model bo ključno orodje za razvoj sort krompirja, ki bodo odpornejše na škodljivce in podnebne spremembe, s čimer naj bi pripomogel k večjemu pridelku.

Pakistanske oblasti so evakuirale približno 150.000 ljudi v Pandžabu zaradi naraščajoče vode iz rek, ki jo je povzročilo močno deževje in izpuščanje vode iz indijskih jezov. Ločeni oblaki so v Jammu in Kašmirju ubili najmanj štiri ljudi.

Španska vlada je območja, ki jih je prizadelo 113 velikih požarov v zadnjih dveh mesecih, razglasila za območja nesreče. Še posebej je poudarjeno, da je bilo prizadetih 350.000 hektarjev površin v 16 regijah, kar ocenjujejo kot eno najhujših okoljskih katastrof v državi.

Zaradi podnebnih sprememb se visokogorje v Alpah sooča z resnimi izzivi, kot so taljenje ledenikov, pomanjkanje vode in naraščajoče temperature. Upravljavci planinskih koč se morajo prilagoditi tem spremembam z inovativnimi rešitvami, kot so stranišča s črvi in zmanjšanje potrošnje. Poudarek je na trajnostnem razvoju in zavedanju o omejitvah gorskega okolja.

Študija kaže, da se bo zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih letih in desetletjih v avstrijskih mestih močno povečala potreba po hlajenju. Do leta 2050 naj bi se število dni, ko bo potrebno hlajenje namesto ogrevanja, povečalo za več kot 40 odstotkov v primerjavi z letom 2021.

V Nemčiji se je začela sezona ambrozije, kar predstavlja izziv za alergike. Polen te invazivne rastline je močno alergen in povzroča težave predvsem v določenih regijah države. Ambrozija cveti pozneje kot drevesa in trave.

Španijo je avgusta prizadel najintenzivnejši vročinski val doslej, so sporočili iz državne meteorološke agencije AEMET. Vročinski val, ki je trajal od 3. do 18. avgusta, je presegel vse dosedanje rekorde po temperaturah in vplivu. Povprečne temperature so bile za 4,6 stopinje Celzija višje od običajnih. Zaradi visokih temperatur so po vsej državi izbruhnili gozdni požari, še posebej na severu in zahodu države. AEMET opozarja, da je ta vročinski val del trenda vse bolj ekstremnih poletij zaradi podnebnih sprememb.

Znanstveniki v Quebecu preučujejo mulj fjorda Saguenay v iskanju odgovorov na podnebne spremembe. Majhna bitja, ki živijo v mulju, bi lahko imela ključno vlogo pri blaženju učinkov podnebnih sprememb. Raziskovalci z dna morja zbirajo vzorce in analizirajo usedline, da bi bolje razumeli procese, ki se odvijajo v tem edinstvenem okolju. Njihova odkritja bi lahko prispevala k razvoju novih strategij za boj proti podnebnim spremembam.

Španska meteorološka agencija Aemet je potrdila, da je bil nedavni vročinski val, ki je v Španiji trajal 16 dni, najintenzivnejši, odkar obstajajo meritve. Po podatkih je presegel vročinski val iz julija 2022, temperature pa so bile za 4,6 °C višje od običajnih.

V Pakistanu je močno deževje in neurje zahtevalo najmanj 11 življenj v provinci Khyber Pakhtunkhwa (K-P), s čimer je skupno število smrtnih žrtev preseglo 400. V Karačiju je zaradi močnih monsunskih deževij prišlo do poplav, motenj v prometu in izpadov električne energije. Več kot 3.000 otrok je bilo zaradi dežja oskrbovanih v urgencah vladnih bolnišnic. Zaradi deževja in poplav je v zadnjih dveh mesecih umrlo 788 ljudi. Pričakuje se, da se bo nivo rek Ind in Chenab v naslednjih 24 urah dvignil. Rezervoarja Tarbela in Mangla se približujeta maksimalni ravni.

Rekordni vročinski valovi in s podnebnimi spremembami povezane težave preoblikujejo svetovno turistično industrijo. Turisti namesto v vroče destinacije iščejo 'ohlajevalna potovanja' (angleško 'coolcations') v hladnejše kraje. Trend je v porastu, saj se turisti težko spopadajo s posledicami podnebnih sprememb.

Znanstveniki z Oxforda so razvili "superhrano" za čebele, ki naj bi jih zaščitila pred podnebnimi spremembami in izgubo habitata. Testiranja so pokazala, da so imele kolonije, ki so uživale ta dodatek, do 15-krat več mladih čebel.

Skupno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Svetovne meteorološke organizacije (WMO) opozarja, da naraščajoče globalne temperature močno vplivajo na varnost in produktivnost delavcev. Povečanje globalne temperature mokrega termina nad 20 °C zmanjša produktivnost za 2-3 % in poveča zdravstvena tveganja. Poročilo poudarja, da so delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in ribištvu že izpostavljeni nevarnim temperaturam, ter poziva vlade in delodajalce k nujnim ukrepom za zaščito zdravja delavcev pred ekstremno vročino.

Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo zaradi globalnega segrevanja turbulence v letalskem prometu povečale. Potniki morajo biti pripravljeni na pogostejše pripenjanje varnostnih pasov, saj naraščajoča pogostost in intenzivnost turbulenc predstavljata večje tveganje med leti. Študije kažejo, da podnebne spremembe intenzivirajo zračne turbulence, kar zahteva prilagoditve letalskih družb.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da je vročina, ki jo povzročajo podnebne spremembe, globalna kriza javnega zdravja za delavce. ZN pozivajo vlade in delodajalce, da sprejmejo zaščitne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti vročinskega stresa. Opozorilo velja tudi za Kanado.

V Španiji so politične izjave glede nedavnih požarov razkrile več spornih točk, vključno z obtožbami o namernem podžiganju in pomanjkanjem enotnega pristopa k reševanju problema. Poleg tega se širijo dezinformacije, ki krivijo okoljevarstvenike, Agendo 2030 in meteorološke službe za požare, namesto da bi se osredotočili na desetletja zapostavljanja podeželja, pomanjkanje investicij v preventivo in podnebne spremembe.

V Franciji, vključno z regijami okoli Crozanta, Montpellierja in Béziersa, opažajo nenavaden pojav: drevesa že v avgustu odmetavajo listje, kar spominja na prezgodnjo jesen. Strokovnjaki, kot je agroclimatolog Serge Zaka, pojasnjujejo, da je to posledica ekstremne vročine in suše, ki prizadevata drevesa. Pojav naj bi se zaradi podnebnih sprememb še pogosteje pojavljal.

Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe na Antarktiki povzročajo globoke spremembe, ki bi lahko imele resne posledice za oceane, svetovno podnebje in živali, kot so cesarski pingvini. Spremembe bi lahko povzročile izgubo njihovih gnezditvenih območij.

Francijo je avgusta 2025 prizadel izjemen vročinski val, ki ga je Météo-France označila za enega najintenzivnejših, primerljivega z avgustom 2003. Čeprav ni povsem enak, je vročinski val 2025 ponekod presegel temperaturne rekorde iz leta 2003, dosegel je celo 42,3 °C. Gre za drugo najdaljše obdobje vročine, zabeleženo v avgustu. Météo-France to vidi kot primer podnebnih sprememb, saj so bile v številnih meteoroloških postajah zabeležene nove rekordne temperature.

Nove študije opozarjajo, da hitro taljenje antarktičnega ledu povzroča nepopravljive podnebne spremembe, ki lahko povzročijo dvig morske gladine za več metrov, spremembe v morskih tokovih in izgubo morskega življenja. Povečano število turistov in raziskovalnih projektov dodatno obremenjuje Antarktiko z onesnaževanjem, kar poslabšuje že tako kritično situacijo.

Spletni potrošniki se težko odločajo za trajnostne in podnebju prijazne izbire, saj ni enotnega standarda ali certifikata, ki bi zagotavljal, da je izdelek resnično trajnosten. Pomanjkanje jasnih smernic in preverljivih oznak otežuje nakupovalcem, da bi z gotovostjo izbrali okolju prijazne izdelke, kljub vse večjemu številu izdelkov, označenih kot 'trajnostni'. Članek pri tem ne navaja dežele.

Evropa vstopa v novo fazo, kjer bodo bolezni, ki jih prenašajo komarji, prisotne dlje, bolj razširjene in intenzivne, opozarja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Rekordno število okužb z virusom Zahodnega Nila (VNO) in čikungunja je bilo zabeleženo na evropskih tleh.

Orkan Erin je povzročil valove visoke do 6 metrov in poplave od Outer Banks do Jones Beacha. Na območju Jersey Shore pričakujejo nevarno plavanje in visoko tveganje za nevarne morske tokove do sobote. Plaže v New Yorku so zaprte.

Število smrtnih žrtev zaradi monsunskega deževja v Pakistanu se je povečalo na skoraj 400. Reševalci so obupani iskali preživele pod ruševinami, pri čemer je več kot 150 ljudi še vedno pogrešanih. Obnovljenih je bilo 70 % električne energije in ponovno odprte ceste v severnih in severozahodnih predelih države.

Zaradi podnebnih sprememb in taljenja ledenika Dachstein v Avstriji se je na površju pojavila stara, pozabljena žičniška naprava. Ta dogodek opozarja na dramatične posledice globalnega segrevanja in vpliv na alpsko pokrajino.

Španska vlada je napovedala, da bo območja, ki so jih prizadeli požari, razglasila za območje katastrofe. Premier Pedro Sánchez je pozval k institucionalni zvestobi in poudaril potrebo po državnem paktu proti podnebnim spremembam. Medtem se je Guardiola zahvalil Češki republiki za pomoč pri gašenju požarov.

Zaradi podnebnih sprememb se je italijanski ledenik Ventina stalil do te mere, da ga geologi ne morejo več meriti na tradicionalen način, kot so ga zadnjih 130 let. Sedaj ga bodo nadzirali le še na daljavo.