APDEJT.si

Na referendumu so slovenski volivci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je parlament sprejel julija. Proti zakonu je glasovalo 53,07 % volivcev, kar je zadostovalo za njegovo zavrnitev. Pobudnik referenduma je izpostavil zmago kulture življenja nad kultom smrti.

Pred nedeljskim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je zaključila kampanja, ob polnoči je nastopil volilni molk. V treh dneh predčasnega glasovanja je glasovalo 35.730 volivcev, kar predstavlja 2,11 odstotka vseh volilnih upravičencev. Splošno glasovanje bo potekalo v nedeljo.

Ekvadorski volivci so na referendumu množično zavrnili vrnitev ameriških vojaških baz v državo. To predstavlja velik politični udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je naklonjen Donaldu Trumpu.

Praga je prepovedala izposojo električnih skirojev v centru mesta, potem ko je 82 odstotkov prebivalcev na referendumu glasovalo za prepoved. Prepoved bo začela veljati januarja, a alternative za mobilnost ostajajo odprte.

Državni zbor je za 23. november razpisal referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsi prisotni poslanci, 65 jih je bilo, so podprli razpis referenduma. Volilna opravila se bodo začela 21. oktobra. Medtem ko koalicija poudarja pomen pravice do dostojne smrti, opozicija opozarja na krepitev paliativne oskrbe. Zakon ureja pravico neznosno trpečih do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Pritožbeno sodišče v Kišinjevu je sprejelo zahtevo Fadeia Nagacevschi, predstavnika stranke 'Inima Moldovei', za preverbo ustavnosti določenih določb zakona o političnih strankah. Sodišče je tako odgovornost za odločitev o izključitvi stranke iz volilne tekme preneslo na ustavno sodišče. Ministrstvo za pravosodje namreč na podlagi te določbe zahteva začasno ukinitev delovanja stranke.

Centralna volilna komisija (CIK) Bosne in Hercegovine je razpisala predčasne volitve za predsednika Republike Srbske, ki bodo potekale 23. novembra. Za izvedbo volitev je bil sprejet proračun v višini 6.490.000 KM. Misija Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje (OEBS) v BiH je podprla odločitev CIK o razpisu volitev. Na volitvah bo 48 volišč v Federaciji BiH, kjer bodo lahko glasovali tisti, ki so odsotni iz Republike Srbske.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je razpisala predčasne volitve za predsednika Republike Srbske, ki bodo potekale 23. novembra. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je bil Miloradu Dodiku odvzet mandat zaradi pravnomočne sodbe Suda BiH. Misija OVSE v BiH je podprla odločitev CIK. Predsednik SNSD Milorad Dodik meni, da je odločitev CIK podtaknjena s strani političnega Sarajeva. Irena Hadžiabdić je poudarila, da lahko na volitvah odločajo tudi volivci iz Federacije BiH, četudi se volitev v RS ne udeleži nihče.

Milorad Dodik, ki mu je Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine odvzemla mandat predsednika Republike Srbske, je imenoval mandatara za sestavo nove entitetske vlade, čeprav za to nima ustavne pravice. Sodišče BiH je potrdilo, da Dodik ne more imenovati mandatara.

Na Tajvanu so volivci na referendumu zavrnili ponovni zagon že zaprte jedrske elektrarne, s čimer so preprečili vrnitev k jedrski energiji. Zadnji reaktor je bil izklopljen šele maja.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Urad hrvaškega predsednika o srečanju ni izdal uradnega sporočila. Orban že več let dopustuje na Braču.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal s predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in se mu zahvalil za dosledno podporo Venezuele Srbiji glede Kosova in Metohije. Vučić je Madura označil za velikega prijatelja Srbije in poudaril zavezanost k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama.

Predsednica Narodne skupščine Srbije, Ana Brnabić, je ponovila trditev, da je bil padec nadstrešnice v Novem Sadu načrtovana diverzija in izjavila, da bi lahko poslanci kmalu sprožili posvetovalni referendum o odpoklicu predsednika Aleksandra Vučića.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je javno objavil sedem vprašanj, ki jih namerava predložiti državljanom na referendumu. Predlagane spremembe vključujejo delne reforme in dopolnila ustave, med drugim tudi možnost, da se odpravi prepoved vzpostavitve tujih vojaških baz v Ekvadorju. Vlada upa, da bo referendum izveden decembra, po prejemu odobritve ustavnega sodišča.

Glede na nove ankete bi več kot polovica britanskih volivcev podprla obstanek v Evropski uniji, če bi se referendum ponovil. Približno 29 % Britancev bi glasovalo za izstop, kar je precej manj kot 52 % na referendumu leta 2016. Polovica Britancev si želi ponovnega referenduma o EU v naslednjih petih letih.

Medtem ko je peticija proti zakonu Duplomb presegla 1,7 milijona podpisov, so se pojavile nepreverjene informacije o domnevni manipulaciji in možnosti večkratnega podpisovanja. Pojavile so se tudi nasprotne peticije v podporo zakonu in kmetijskemu sektorju, ki želijo uravnotežiti javno razpravo. Dve okoljski združenji sta pozvali francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj uporabi svoj vpliv za revizijo besedila zakona, kar odpira možnost ponovnega pregleda spornega zakona kljub nasprotovanju predsednika FNSEA.