APDEJT.si

Velika Britanija, Francija in Nemčija so uradno sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu, ker Iran ni izpolnjeval obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Iranski vir je opozoril, da bo aktivacija mehanizma "snapback" uničila diplomacijo in prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Iran je zagrozil s strogim odgovorom, če bodo sankcije ponovno uvedene, in opozoril, da nadaljnje sodelovanje z jedrskimi inšpektorji ne bo imelo smisla.

V zaporu Vendin-le-Vieil je prišlo do namerne poplave celic v novem oddelku za trgovce z mamili. Do poplave je prišlo v noči iz srede, 27. avgusta, na četrtek, 28. avgusta. Zaporniški sindikati so dejanje označili za upor in zahtevajo sankcije.

Iran je po prekinitvi sodelovanja v začetku julija dovolil vrnitev inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). IAEA je potrdila, da so se njeni inšpektorji vrnili v Iran prvič po prekinitvi sodelovanja. Iranski uradniki so poudarili, da ne gre za popolno obnovitev sodelovanja.

Ameriško ministrstvo za finance je srbski naftni družbi NIS izdalo novo posebno licenco, ki omogoča nemoteno poslovanje do 26. septembra 2025. Ta licenca je že šesta po vrsti, s katero se odloži polna uvedba sankcij proti NIS-u. Nova licenca družbi omogoča nadaljevanje operativnih aktivnosti brez prekinitev.

Po več kot dveh mesecih od izraelskih in ameriških napadov na iranska jedrska poslopja so se inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) vrnili v Iran. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je dejal, da so "tik pred ponovnim zagonom" operacij. Iran je pred tem prekinil sodelovanje z agencijo po napadih. Iranski obrambni minister pa trdi, da so iranske oborožene sile prebile izraelske večplastne obrambne sisteme in uničile številne cilje med nedavno vojno.

Medtem ko se Ukrajina sooča z ruskimi napadi na svojo energetsko infrastrukturo, so ZDA in Rusija avgusta razpravljale o potencialnih energetskih poslih v povezavi s pogovori o miru v Ukrajini. ZDA naj bi Rusiji ponudile energetske dogovore v zameno za prekinitev ognja. Hkrati je ukrajinska vojska izvedla uspešne napade na rusko vojaško logistiko na Krimu, ruska predelava nafte pa naj bi se zaradi ukrajinskih napadov z droni zmanjšala za 17 odstotkov.

Ukrajinski bojni dron je strmoglavil v Estoniji blizu mesta Elva, okrožje Tartu, v nedeljo zjutraj. Dron naj bi prvotno ciljal lokacije v Rusiji, vendar so ga Rusi domnevno ometali z GPS signalom in ga preusmerili s smeri. Ukrajina opozarja, da izgublja bitko z Rusijo na področju razvoja in uporabe dronov.

Jutri se izteče rok za odložitev izvajanja ameriških sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS). Sankcije bi lahko vplivale na poslovanje družbe.

Dušan Bajatović je izjavil, da so pogoji za podaljšanje delovanja NIS-a zdaj boljši, kot so bili ob prejšnji zahtevi za odložitev sankcij. Odgovor glede odložitve sankcij proti NIS-u se pričakuje naslednji dan.

Iran se "z vsemi močmi" pogaja, da bi preprečil ponovno uvedbo mednarodnih sankcij s strani evropskih sil. Francija, Velika Britanija in Nemčija so zagrozile, da bodo sprožile "mehanizem hitrega povračila", ki samodejno ponovno uvaja vse sankcije Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Rusija naj bi bila pripravljena podpreti šestmesečno podaljšanje roka pred ponovno uvedbo kazni.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Džedi srečal s saudskim kolegom in z njim razpravljal o dvostranskih in regionalnih vprašanjih. Prav tako se je srečal s pakistanskim ministrom Muhammadom Ishaqom Darjem, bahrajnskim ministrom Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem in bangladeškim ministrom Md Touhidom Hossainom.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s položaja zaradi nesoglasij glede morebitnih sankcij proti Izraelu. Odstop se je zgodil pred jesenskimi volitvami, Veldkamp pa je v zadnjih tednih kritiziral izraelsko vlado. Zahteve po sankcijah proti Izraelu so se v državi povečale, vendar vlada v Haagu te zahteve zavrača, kar je povzročilo dodaten razkol v koaliciji.

Toyota Motor Europe je sporočila, da trenutno ni načrtov za ponovno vzpostavitev prodaje vozil Toyota v Rusiji. Starejša specialistka za korporativne komunikacije pri Toyota Motor Europe, Kaori Hasegawa, je izjavila, da je ponovna vzpostavitev uradne prodaje v Rusiji trenutno nemogoča, vendar bo podjetje še naprej dobavljalo rezervne dele za vozila v Rusiji.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je izrazil prepričanje, da ni omejitev pri širitvi odnosov z Belorusijo, s katero želita obe državi nevtralizirati zahodne sankcije. Poudaril je zavezanost celovitemu načrtu sodelovanja med državama za obdobje 2023-2026 in izpostavil nasprotovanje enostranski politiki ZDA in njenih evropskih zaveznikov.

Objavljeni so bili novi e-maili, ki razkrivajo poskus sabotaže vrha Trump-Putin leta 2018. Ukrajina je pred srečanjem izvedla napade z droni na rusko naftno rafinerijo, stanovanjski blok in pristanišče Olja. Rusija naj bi pred srečanjem testirala raketo z jedrsko kapaciteto Burevestnik. Razprave potekajo o tem, ali bo Trump Putina prosil za ukrajinski obrambni pas. Rusija z ladjo Admiral Nakhimov, opremljeno z raketami Zircon, pošilja močno sporočilo pred srečanjem. Poudarjeno je, da mora biti Ukrajina prisotna pri vseh pogovorih o miru, ki ne sme pomeniti le predaha za Rusijo.

Vladimir Putin je prispel na Aljasko, kjer se je srečal z Donaldom Trumpom. Trump je Putina pričakal z aplavzom in rdečo preprogo. Med njunim srečanjem so nebo nad vojaško bazo preletavali ameriški bombniki B-2 in lovci F-35. Ukrajinski aktivisti so protestirali proti srečanju, nekateri prebivalci Aljaske pa so izrazili ogorčenje nad Putinovim obiskom. Po srečanju je Trump izjavil, da je ostalo le še malo odprtih vprašanj glede vojne v Ukrajini. Putin je prevzel pobudo na srečanju in se izognil razpravi o prekinitvi vojne.

Kitajska je izrazila nasprotovanje evropskim sankcijam proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Poudarila je, da takšni ukrepi ne prispevajo k izgradnji zaupanja med vsemi vpletenimi stranmi.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Združene narode obvestile, da so pripravljene ponovno uvesti sankcije proti Iranu, če ta do konca avgusta ne bo dosegel dogovora glede svojega jedrskega programa. Zagrozile so z vrnitvijo k ukrepom, ki so veljali pred desetletjem.

V Rusiji so zabeležili obsežne motnje v delovanju aplikacij za sporočanje Telegram in WhatsApp, kar bi lahko bil del strategije za omejevanje komunikacije v državi. Ruske oblasti so začele blokirati klice v teh aplikacijah zaradi infrastrukturnih težav, ki so jih povzročile sankcije, pri čemer navajajo varnostne pomisleke in preprečevanje goljufij.

Članki obravnavajo različne vidike v zvezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in vojno v Ukrajini. Eden izmed člankov, objavljen na unherd.com, se sprašuje o tem, ali bo Putin zmagal v pogovorih o Aljaski, pri čemer napoveduje "monstruozne" mirovne pogoje. Drugi članek, objavljen na americanfaith.com, poroča o izjavi senatorja Lindseyja Grahama, ki pravi, da se Putin ne meni za sankcije, in poudarja, da bi bilo treba sankcionirati države, ki kupujejo rusko nafto.

Premier Nove Zelandije Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu 'izgubil kompas' in da 'ne posluša mednarodne skupnosti'. Nova Zelandija bo do septembra pretehtala možnost priznanja palestinske države.

Rusija se je obrnila na etiopsko državno letalsko družbo Ethiopian Airlines z zanimanjem za najem letal skupaj s posadkami in tehničnim osebjem. S tem bi Rusija lahko obšla sankcije, ki ji preprečujejo dostop do letal in tehnične podpore. Rusija ponuja tudi sodelovanje pri tehničnem vzdrževanju letal.

V Ukrajini se ruske sile soočajo z velikimi izgubami, vključno z več kot 20.000 uničenimi vozili, kar vodi v "demekanizacijo" vojske. Pri tem naj bi Rusi uporabljali taktiko samouničevanja z minami, ki eksplodirajo ob udarcu drona. Predsednik Zelenski je medtem poročal o novem ruskem napadu z droni, v katerem je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Poudaril je tudi, da lahko sankcije proti Rusiji in tistim, ki ji pomagajo pri prodaji nafte, delujejo le, če so dovolj močne.

Iran je sprejel ukrepe za stabilizacijo nacionalne valute, ki je močno padla. Parlament je ponovno oživil načrte za odstranitev štirih ničel iz riala. Ta poteza je odziv na poglabljajoče se gospodarske izzive, vključno z visoko inflacijo, devalvacijo valute in dolgotrajnimi posledicami sankcij.

Zahodne države so izrazile razočaranje, ker sankcije niso paralizirale ruske ekonomije, kot so pričakovale. Kljub strogim omejitvam rusko gospodarstvo kaže odpornost, kar je presenetilo ZDA in druge zahodne države. Članek v The Washington Post izpostavlja, da ruska ekonomija še naprej beleži rast, kljub uvedenim sankcijam.

Rusija je napadla ukrajinsko rafinerijo goriva z visoko natančnim orožjem in droni. Ruski hakerji trdijo, da so vdrli v sisteme ukrajinskega generalštaba in razkrili podatke o 1,7 milijona žrtvah na ukrajinski strani. Ruska varnostna služba (FSB) je poročala, da je razbila ukrajinsko obveščevalno sabotažno skupino v ruski regiji Brjansk. Ruska sposobnost napadanja Ukrajine s križarskimi raketami, izstreljenimi z bombnikov, naj bi bila pol manjša kot lansko leto.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril nujnost izboljšanja odnosov s sosednjimi državami, vključno z Armenijo. Verjame, da bi močnejše regionalne vezi lahko pomagale nevtralizirati zahodne sankcije. To je izjavil na ponedeljkovem srečanju s člani parlamentarnega odbora za nacionalno varnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je 28. julija skrajšal prvotni 50-dnevni rok za prekinitev konflikta v Ukrajini, ki ga je dal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, na 10 do 12 dni. Trump je poudaril, da je bil rok skrajšan po nedavnih napadih na ukrajinska mesta, vključno s Kijevom, in da ga osebno srečanje s Putinom ne zanima, ker je prepričan, da se že ve, kaj se bo zgodilo.

Politikolog Aleksandar Ivković je izpostavil problem nedefiniranih odnosov med opozicijo in študenti, pri čemer večina državljanov meni, da Srbija gre v napačno smer, glede na nedavne raziskave. Medtem pa se iz centrale EXPA še niso odzvali na vse pogostejše zahteve opozicije po odpovedi razstave, čeprav javnost projekt EXPO dojema predvsem kot gradbene projekte v prahu. Dodatno se pojavljajo kritike, da je predsednik Vučić hitro demantiral poročila o sankcijah Rusiji, a molči o ključnih kompromisih glede Kosova in Metohije, kar naj bi odražalo kapitulantsko politiko do Kosova za članstvo v EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA od 1. avgusta uvedle 25-odstotne carine na indijski uvoz. To odločitev je utemeljil z indijskimi vezmi z Rusijo in nakupom ruske energije. Ruski Kreml je sporočil, da so na sankcije že imuni, kljub Trumpovim grožnjam z novimi ukrepi. Cena delnic podjetja Apple je po tej objavi padla v predtrgovanju. Trump je tudi dejal, da ne bo odložil roka za uveljavitev teh ukrepov.

V ruskih vojaških letalih, ki naj bi bila uporabljena pri vojnih zločinih v Ukrajini, so odkrili ameriško izdelano mikroelektroniko, kljub sankcijam. Medtem ko se država sooča s sankcijami, se bivši vojni ujetniki v Rusiji po vrnitvi v Ukrajino posvečajo obnovi svojih življenj in uresničevanju sanj iz ujetništva.

Iran je nadaljeval "iskrena" jedrska pogajanja z Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, kar predstavlja prve neposredne pogovore od nedavnega spopada med Iranom in Izraelom. Pogovori so potekali ob bližajočem se roku ZN, medtem ko je Iran zavrnil predloge za podaljšanje resolucije ZN, ki potrjuje jedrski sporazum iz leta 2015. Vodja agencije ZN za jedrsko energijo je potrdil pripravljenost Irana za ponovni začetek tehničnih pogajanj.

Italija je uvedla nov kodeks ravnanja za vplivneže, s ciljem povečati preglednost v oglaševanju ter varovati mladoletnike in avtorske pravice. Kršiteljem grozijo globe do 600.000 evrov. Kodeks naj bi zlasti veljal za vplivneže z več kot 500.000 sledilci.

Iran je pozval evropske države k spremembi njihovega pristopa k jedrskim pogajanjem po novem krogu pogovorov na ravni namestnikov v Istanbulu. Iran je posvaril, da bi ponovna uvedba sankcij bila "nezakonita", medtem ko so Evropejci pozvali k "jasnim signalom" glede bogatitve urana in dostopa do Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Ocenjuje se, da bi nedavni oboroženi spopadi med Izraelom in Iranom morda ne prišli do eskalacije, če Donald Trump ne bi leta 2018 umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.

Rusija naj bi iskala nove finančne poti za obhod zahodnih sankcij s pomočjo nove kriptovalute, poimenovane A7A5. Gre za prvi "stablecoin", ki je vezan na ruski rubelj, lansiran pa je bil februarja s strani moldavskega oligarha, ki naj bi bil pro-rusko usmerjen in v begu, ter ruske javne banke. Ta razvoj predstavlja poskus Rusije pri ustvarjanju alternativnih finančnih mehanizmov v času mednarodnih gospodarskih omejitev.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.

Iran je v Turčiji začel nova pogajanja z vodilnimi evropskimi državami o omejitvah svojega jedrskega programa. Srečanje je prvo po izraelskem napadu na Iran sredi junija, pri čemer so pričakovanja glede preboja nizka zaradi grožnje ponovne uvedbe sankcij.

Iran je ponovil svojo neodstopnost glede bogatitve urana pred pogovori z evropskimi silami, ki grozijo z ponovno uvedbo sankcij. Namestnik iranskega zunanjega ministra je izjavil, da bi Iran lahko izstopil iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), če bi Evropa ponovno uvedla sankcije ZN. Medtem poročila nakazujejo, da je iranski jedrski program financiran s tihotapljenjem drog, Applovih izdelkov in podjetij v lasti slamnatih struktur, kar naj bi bil ključni razlog za neuspeh sankcij in vojaških ukrepov Zahoda. Iran je prav tako potrdil pripravljenost na pogovore o jedrskem programu, če ZDA sprejmejo ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja, in se bo v Istanbulu sestal z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.

Vzhodno Rusijo je pretreslo strmoglavljenje potniškega letala, kot je sporočil ruski center za civilno zaščito. Podrobnosti nesreče še niso znane, vendar pa drugi članek poudarja, da ruska letalska flota stara in da zaradi sankcij, povezanih z vojno v Ukrajini, država težko vzdržuje letala. Pomanjkanje rezervnih delov in strokovnega vzdrževanja naj bi prispevalo k povečanju tveganj v ruskem letalstvu.

Iranska mornarica je poročala o spopadu helikopterja z ameriškim rušilcem v Omanskem zalivu, ko se je ameriška vojaška ladja poskušala približati iranskim teritorialnim vodam. Dogodek je bil prvi neposredni spopad med obema silama po nedavni vojni med Iranom in Izraelom. "Misija ni uspela," so ameriški in izraelski cilji upočasnili Iranove ambicije po jedrskem orožju, uničenju Izraela, prevladi na Bližnjem vzhodu in širjenju islamizma po svetu.