Sindikati so zahtevali sedem odstotkov višje plače za zaposlene v javnem sektorju v nemški zvezni deželi Hessen. Pričakuje se začetek pogajanj o tej zahtevi.
Medtem ko Mednarodna organizacija dela poudarja pomembnost socialnega dialoga med delodajalci, delavci in vlado ob uveljavitvi novih delovnih zakonodaj, digitalne platforme pozdravljajo te reforme, saj naj bi okrepile socialno varnost za priložnostne delavce. Vlada trdi, da bodo nove zakonodaje spodbujale vključujočo rast in socialno varnost za priložnostne delavce in ženske, kar bo izboljšalo njihovo udeležbo v delovni sili.
Nemška vlada želi z zakonom povečati število podjetij, ki so zavezana h kolektivnim pogodbam. Sindikati to podpirajo in se sklicujejo na sodbo Evropskega sodišča, ki jim daje dodatno moč.
Minister za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko Marin Piletić je sindikatom javnih in državnih služb sporočil, da bi morali zmanjšati svoja pričakovanja glede osemodstotnega povečanja osnovice plač v prihodnjem letu, saj v proračunu ni dovolj sredstev. Piletić je poudaril pomembnost ohranjanja socialnega miru.
Finski sindikati pričakujejo pomembno davčno spremembo in ocenjujejo, da ukinitev pravice do davčne olajšave ne bo imela velikega vpliva na razvoj članstva. Poudarjajo, da ne verjamejo v posamične 'čarobne rešitve'.
Po neuspešnih pogajanjih o kolektivni pogodbi v socialnem sektorju na Dunaju delodajalci pozivajo javne oblasti, da prevzamejo odgovornost in dolgoročno zagotovijo financiranje socialnih storitev. Opozarjajo, da grozijo zaprtja, izgube delovnih mest in propad socialne infrastrukture, saj sindikatom ne morejo več ponuditi ničesar.
Vlada se je s sindikati dogovorila o uskladitvi olajšav in dohodninske lestvice za leto 2026, kar bo preseglo prvotne napovedi. Olajšave in meje davčnih razredov se bodo dvignile za 75 odstotkov rasti povprečne plače, s čimer bodo neto plače nekoliko višje.
Delodajalci so se odločili za bojkot petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi nestrinjanja s predlogom zakona o božičnici. Sindikati so nasprotovali preklicu seje, kar pomeni, da ESS ne bo sklepčen. Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti znotraj sveta, dokler ne dobijo odgovorov glede zakona o božičnici.
Po vrhu o jeklarstvu v kanclerstvu, ki ga je sklical Friedrich Merz, je postalo jasno, da ne bo uvedbe zaščitnih carin proti Kitajski in da bo industrijska cena električne energije veljala šele od leta 2026. Kljub temu se politika zavzema za zaščito evropske proizvodnje in ohranjanje delovnih mest v jeklarski industriji.
Francoski poslanci so zavrnili predlog o uvedbi dodatnega davka na vzajemne družbe, ki ga je predlagala vlada kot način financiranja začasne ustavitve pokojninske reforme iz leta 2023. Ta ustavitev je bila obljubljena socialistom v zameno za njihovo podporo in preprečitev glasovanja o nezaupnici vladi.
Učitelji in ostali zaposleni v osnovnih in srednjih šolah na Nizozemskem bodo prejeli 5,8-odstotno povišico plač v enem letu. Dogovor je bil dosežen v dveh kolektivnih pogodbah.
Delodajalci so bojkotirali petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi zahteve po umiku zakona o božičnici iz državnega zbora. Kolegij ESS seje ni preklical, ker sindikati s tem niso soglašali. Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti v svetu, dokler ne prejmejo odgovora na svoje zahteve.
Sindikati in zagovorniki človekovih pravic v Avstraliji so združili moči in pozvali k preiskavi rasizma na avstralskih delovnih mestih. Opozarjajo, da predsodki negativno vplivajo na posameznike in povzročajo gospodarsko škodo.
V Bukarešti so sindikati organizirali obsežne proteste v Piaţi Victoriei proti varčevalnim ukrepom vlade premierja Ilieja Bolojana. Sindikati so zahtevali višjo minimalno plačo, pokojnine in pravično obdavčitev. Protesti so potekali ravno na dan, ko je premier Bolojan sodeloval na srečanju Nacionalnega Tripartitnega sveta. Sindikati so opozorili, da bodo blokirali prestolnico, če se njihove zahteve ne bodo upoštevale.
V Edinburghu je potekal protest, na katerem so tisoči ljudi zahtevali ukrepanje proti revščini v Škotski. Demonstracijo "Škotska zahteva boljše" so organizirali sindikati in dobrodelne organizacije. Udeleženci so opozorili, da napredek pri zmanjševanju revščine otrok ni zadosten in pozvali škotski parlament k nujnim ukrepom.
Predstavniki delodajalcev in sindikatov so po ločenih srečanjih z ministrom za delo Luko Mescem izrazili nezadovoljstvo, ker niso prejeli pričakovanih odgovorov na svoje predloge glede uvedbe obvezne božičnice. Obe strani zdaj pričakujeta rešitve na ponedeljkovem srečanju.
Hrvaška bo prihodnje leto zvišala minimalno bruto plačo na 1.050 evrov, kar je 8,25 odstotka več kot letos. Premier Andrej Plenković je dejal, da je vlada pri določitvi zneska upoštevala predloge sindikatov, delodajalcev in stroke. Delodajalci so dvigu ostro nasprotovali.
Hamburg bo od leta 2026 preverjal vse nove javne uslužbence glede ustavne zvestobe. Senat je potrdil zakonski predlog, ki naj bi preprečil, da bi ekstremisti podkopavali državne strukture. Preverjanje bo izvajal Urad za zaščito ustave, možne pa so tudi dodatne preiskave ob drugih priložnostih. Sindikati opozarjajo na morebitno vrnitev prepovedi opravljanja poklica.
Slovenija uvaja obvezno božičnico za vse zaposlene, kar je sprožilo negodovanje med delodajalci. Sindikati podpirajo obvezni božični bonus in menijo, da bi moralo biti izplačilo enako za vse, pri čemer bi odlog izplačila predstavljal dovoljšen "popust" za delodajalce. Profesor je kritičen do delodajalcev in pravi, da so zapravili denar, ki bi lahko bil namenjen drugim naložbam.
Trije sindikati so tožili vlado Donalda Trumpa zaradi domnevnega "ideološkega nadzora" nad družbenimi omrežji priseljencev z vizumi v Združenih državah Amerike. Sindikati trdijo, da vlada z uporabo umetne inteligence spremlja račune priseljencev in kaznuje tiste, ki izražajo mnenja, ki niso všeč vladi. Kritiki menijo, da ta ukrep spremlja javna kampanja.
Premier Robert Golob se je sestal s predstavniki delodajalskih organizacij, da bi umiril nezadovoljstvo, ki ga je povzročila vladna napoved obvezne božičnice. Delodajalci so sicer pozdravili možnost izplačila znižanega zneska ali zamika izplačila, vendar so izrazili željo po dodatnem usklajevanju stališč.
Grški parlament je sprejel zakon, ki delodajalcem v zasebnem sektorju omogoča podaljšanje delovnega časa do 13 ur na dan, kar je sprožilo množične proteste in nezadovoljstvo med delavci. Sindikati opozarjajo, da bo reforma poslabšala delovne pogoje in ogrozila pravice delavcev, ki se že spopadajo z visokimi življenjskimi stroški in nizkimi plačami. Vlada trdi, da bo zakon spodbudil gospodarsko rast.
Grški parlament je sprejel sporno reformo, ki omogoča zaposlenim v zasebnem sektorju, da v izjemnih primerih delajo do 13 ur na dan. Zakon, ki ga je predlagala konservativna vlada, je bil deležen ostrih kritik sindikatov in opozicijskih strank, poslanci pa so o njem razpravljali dva dni.
V Bruslju se je zbralo več deset tisoč ljudi na protestih proti varčevalnim ukrepom vlade in osnutku proračuna EU, pri čemer so župani in regionalni voditelji izrazili zaskrbljenost glede prihodnosti kohezijskega sklada. Sočasno je splošna stavka v Belgiji paralizirala državo, z odpovedanimi leti in motnjami v javnem prometu v znak protesta proti reformam pokojninskega sistema in trga dela.
V sindikatih so izrazili razočaranje nad vladnim predlogom zakona o obvezni božičnici, ki podjetjem v likvidnostnih težavah omogoča izplačilo zgolj 160 evrov zimskega dodatka. Delodajalci pa na drugi strani to možnost razumejo kot znak dobre volje vlade ali pa zamik izplačila na konec naslednjega leta.
V Grčiji so sindikati organizirali že drugo splošno stavko ta mesec zaradi novega zakona o delu, kar je na ulice Aten privedlo več tisoč protestnikov. V Bruslju se je nacionalna stavka, ki jo je organiziralo več sindikatov zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, udeležilo več kot 100.000 protestnikov, kar je ohromilo letalski promet in javni prevoz. Policija je proti protestnikom uporabila vodni top.
V Grčiji so izbruhnili množični protesti delavcev zaradi vladnega osnutka zakona, ki bi omogočil 13-urni delovnik v zasebnem sektorju. Sindikati vladi očitajo, da želi uzakoniti 'hiperizkoriščanje'. Zaradi predlagane reforme je v državi potekala 24-urna splošna stavka, ki je ohromila javni in zasebni sektor.
V Grčiji je potekala druga splošna stavka v tem mesecu, ki jo je sprožil predlog novega zakona o delu, ki med drugim predvideva podaljšanje delovnega časa v zasebnem sektorju. Stavka je povzročila motnje v prometu in ustavitve železniških storitev. Tisoči protestnikov so korakali po ulicah Aten.
Španska vlada je uvedla spremembe v pokojninskem sistemu, ki vključujejo možnost izboljšanja pokojnine kljub obdobjem brez zaposlitve s pomočjo 'integracije vrzeli'. Poleg tega je vlada povečala pokojnine upokojencem, ki se vračajo na delo, in znižala zahteve za tako imenovano fleksibilno upokojitev, s čimer se odziva na zahteve sindikatov. Ta omogoča ponoven izračun pokojnine na podlagi novega obdobja zaposlitve.
V Grčiji je potekala stavka, ki je povzročila prekinitev prometa in delovanja javnih služb. Sindikati so protestirali proti načrtovanim reformam delovne zakonodaje, ki bi omogočile podaljšanje delovnega časa v zasebnem sektorju. Ladje so ostale zasidrane v pristaniščih, železniški promet pa je bil ustavljen.
/2025/10/08/sophie-binet-68e64a1d42ee5264266904.jpg)
Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.
2. oktobra so v Franciji potekali novi protesti, ki jih je sklicala intersindikalna organizacija, vendar je bila udeležba manjša kot na protestih 18. septembra. Medtem ko je CGT poročala o skoraj 600.000 protestnikih po vsej Franciji, je notranje ministrstvo navedlo številko 195.000. V Besançonu se je zbralo okoli 750 ljudi, kar je precej manj kot 4.500 na prejšnjem protestu.
Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo opozorilo za potovanje v Francijo zaradi splošne stavke, ki bo potekala 2. oktobra. Sindikati v sektorjih mestnega in medkrajevnega prometa, železnic, letalskih prevozov, izobraževanja, javnih služb in zdravstva so pozvali k splošni stavki, ki bo vplivala na potovanja in druge storitve.
Sindikalne organizacije so 2. oktobra v različnih delih Francije, vključno z Lyonom in Alzacijo, ter v Francoski Gvajani organizirale stavke in manifestacije. Protesti so bili usmerjeni v doseganje večje socialne in davčne pravičnosti. V Lyonu se je manifestacija začela ob 13. uri pri Jean-Macéju, v Alzaciji pa so bile predvidene tri manifestacije. Medtem ko so v Gvajani potekala zborovanja, se je pričakovalo, da bo udeležba v Alzaciji manjša.
Vrhovno sodišče ZDA je sporočilo, da bo januarja obravnavalo argumente v zvezi s poskusom Donalda Trumpa, da odstavi guvernerko Federal Reserve Liso Cook. S tem Cookova zaenkrat ostaja na položaju, medtem ko se začenja pomembna pravna bitka glede prvega poskusa predsednika, da bi odpustil uradnika Fed. Cookova je bila v službi zadržana do ustne obravnave tožbe, ki jo je vložila po tem, ko jo je Trump konec avgusta odpustil zaradi domnevne goljufije pri hipotekah.
V Grčiji je potekala 24-urna splošna stavka, ki so jo organizirali sindikati zaradi novega zakona o delovnih razmerjih, ki ga je uvedla konservativna vlada. Stavka je povzročila motnje v javnem prevozu, zdravstvu in javnih službah. Ustavili so se trajekti, vlaki in taksiji, medtem ko so v Atenah potekali protesti proti podaljšanju delovnega časa.
Senat je glasoval proti republikanskemu predlogu zakona, ki bi financiral vlado, kar je vodilo v zaprtje po sredini noči. Bela hiša je začela izvajati načrte za zaprtje, saj Trump in voditelji kongresa niso kazali znakov dogovora. Če do torka do polnoči ne bo sprejet zakon o porabi, bo na stotine tisoč zaposlenih na zvezni ravni začasno odpuščenih, kar bo vplivalo na ključne storitve. ZDA se soočajo z novo negotovostjo, saj Trump in kongres nista uspela doseči dogovora o ohranitvi vladnih programov in storitev.
V Grčiji je splošna stavka prekinila delovanje trajektov, vlakov in taksijev. Potekali so protesti v Atenah zaradi podaljšanja delovnega časa. Stavka je povzročila motnje v javnem prometu po vsej državi, saj so javni in zasebni sektorji protestirali proti spremembam v zakonodaji o delu.
Prva prava runda pogajanj med vlado in sindikati o plačah javnih uslužbencev v Avstriji ni prinesla uspeha. Sindikati so ponudbo vlade ocenili kot nezadostno, obe strani pa se strinjata, da je do dogovora še dolga pot.
V Grčiji je potekala splošna stavka, ki je ohromila promet, vključno z vlaki, trajekti in taksiji. Sindikati so v Atenah napovedali množične proteste zaradi načrtovanega podaljšanja maksimalnega delovnega časa na 13 ur dnevno, ki ga predlaga konservativna vlada.
Portugalska vlada je začela pogajanja s sindikati javnega sektorja o podaljšanju veljavnega sporazuma o povišanju plač do leta 2029. Na današnjem srečanju s sindikati bo vlada predlagala podaljšanje sporazuma o vrednotenju, da bi zajela celoten mandat, torej do leta 2029. Cilj je doseči splošno posodobitev plač za leto 2026.
Vlada in sindikati javnega sektorja so po več krogih pogajanj dosegli dogovor o solidarnostni pomoči. Dogovor vključuje dvig cenzusa za upravičenost do pomoči, medtem ko višina pomoči ostaja nespremenjena. Ohranja se tudi razlika v višini pomoči med člani in nečlani sindikatov.
Po srečanju z premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu, sindikati niso bili zadovoljni z "odsotnostjo jasnih odgovorov" in predlagajo nov dan mobilizacije, ki naj bi se zgodil 2. oktobra. Sekretarka CFDT, Marylise Léon, je srečanje označila za zamujeno priložnost.
Šolski okrožji se soočata z zmanjševanjem vpisa in posledičnim zapiranjem šol. Okrožje Anoka-Hennepin se spopada s proračunskimi težavami pri pripravi proračuna za leto 2026 v višini 700 milijonov dolarjev. Prav tako je bil odpuščen direktor Urada za statistiko dela. Kalifornijo pa bremenijo visoki davki in regulative, kar negativno vpliva na njeno gospodarstvo.
Premier Robert Golob je na prvi redni seji državnega zbora po parlamentarnih počitnicah, med odgovarjanjem na vprašanja poslancev, napovedal, da bo izplačilo božičnice letos obvezno za vse zaposlene.
V Italiji je danes potekala splošna stavka, ki so jo sklicali sindikati v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi. Sindikati pozivajo italijansko vlado k prekinitvi vezi z Izraelom. Stavka je prizadela javni promet, železnice in druge javne storitve. V več mestih so potekale demonstracije.
Sindikati lokalne uprave v Romuniji so napovedali protest v Bukarešti 15. septembra zaradi vladnih ukrepov za zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi. Predstavniki sindikalnih zvez se bodo udeležili protesta in se pogovarjali s premierjem o tej problematiki.
Francijo so zajeli burni protesti, ki jih je sprožila nezadovoljstvo z vladanjem predsednika Emmanuela Macrona. V Parizu in drugod po državi so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, pri čemer so goreli kontejnerji, policija pa je uporabila solzivec. Protestniki so blokirali avtoceste in bencinske črpalke v okviru nacionalnega gibanja "Blokirajmo vse". Razmere so napete, protesti pa so se okrepili po imenovanju novega premierja.
V Srbiji je prvi podpredsednik vlade in minister za finance Siniša Mali na srečanju s predstavniki sindikatov in delodajalcev razpravljal o povišanju minimalne plače s 1. januarjem 2026. Pričakuje se, da bo končna odločitev sprejeta v naslednjih dneh, najkasneje do 15. septembra. Vladni predlog predvideva minimalno plačo v višini 551 evrov.
Sindikati v romunskem izobraževalnem sistemu so napovedali nadaljevanje protestov, če se sporne mere in minister za izobraževanje ne bodo umaknili. Vodja sindikata "Spiru Haret", Marius Nistor, je pozval politike, naj se 8. septembra, na dan začetka novega šolskega leta, izogibajo šol. Učitelji se pripravljajo na "mehkejši" protest, saj prejšnji protesti niso prinesli želenih rezultatov pri prepričevanju vlade, da umakne sporne ukrepe.