APDEJT.si

V New Yorku so odkrili spomenik "Cvet Srebrenice" v spomin na žrtve genocida v Srebrenici. Željko Komšić, predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine, je ob tem dejal, da je resolucija opomin, ne pa garancija. Subašić je spomenik posvetil vsem, rekoč, da ta cvet predstavljajo naši otroci. Bećirović je dogodek označil za zmago resnice nad propagando.

Urad Vlade Kantona Sarajevo za podporo Srebrenici je objavil tri javne pozive v vrednosti 750.000 KM za spodbujanje trajnostne vrnitve v Srebrenico. Pozivi vključujejo podporo investicijam, dejavnostim trajnostne vrnitve ter pomoč staršem, otrokom, učencem in študentom na območju Srebrenice. Podrobnosti o pogojih, merilih in načinih prijave so objavljene na spletni strani Vlade Kantona Sarajevo.

V Srebrenici in Bratuncu je bilo v okviru projekta socialnega stanovanjskega varstva v letošnjem letu zgrajenih 29 novih stanovanjskih objektov za mlade zakonske pare in najbolj ogrožene družine. Izvršni direktor fundacije »Kuća dobrih tonova«, Namir Porić, je napovedal nadaljevanje projekta tudi v prihodnjem letu.

Center za raziskovanje holokavsta in genocida Univerze v Reki je objavil, da je znanstveno dokazano, da je ustaško gibanje uvedlo pozdrav "Za dom spremni" kot uradni pozdrav Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki je bila odgovorna za genocid nad Srbi, Judi in Romi. Raziskava potrjuje, da sodobna uporaba tega pozdrava prikliče ustaštvo in da obstajajo dokazi o njegovem izvoru.

V Milanu so v Casa della Memoria odprli dve razstavi, posvečeni kulturi spomina ter bosansko-hercegovski izkušnji vojne in genocida. Podžupanja Milana, Anna Scavuzzo, je ob odprtju poudarila pomen kulture spomina in izobraževanja.

V hrvaškem saboru je potekala okrogla miza o znanstvenem pristopu k raziskovanju žrtev Jasenovca, ki so jo organizirali Klub poslancev Domovinsko gibanje in Hrvaški suverenisti. Na njej so izražali mnenja, da v Jasenovcu ni bilo množičnih pobojev in da je bilo število žrtev precej nižje od števila žrtev v Srebrenici. Igor Vukić je dejal, da so bili Stara Gradiška, Jasenovac in Lepoglava internacijski in delovni taborišči, vendar v njih ni bilo množičnih, serijskih pobojev.

Na dan Združenih narodov je bil v Beču slovesno odkrit spomenik "Cvet Srebrenice" na Trgu Združenih narodov. Spomenik, ki simbolizira spomin, resnico in opomin človeštvu, bo trajno pričal o pomembnosti ohranjanja spomina na žrtve genocida v Srebrenici ter o potrebi, da se Evropa in svet učita iz preteklosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obiskala Bosno in Hercegovino, kjer se je poleg srečanja s člani Predsedstva BiH in predsedujočo Svetu ministrov Borjano Krišto udeležila tudi obiska Memorijalnega centra Potočari v Srebrenici. Poudarila je, da EU močno podpira BiH na poti reform in evropskih integracij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prispela v Srbijo na dvodnevni uradni obisk, ki je del njene turneje po Zahodnem Balkanu. V Beogradu se je srečala s predsednikom Aleksandrom Vučićem.

Stranka pokojnega Muamerja Zukorlića je v srbski skupščini glasovala proti resoluciji o genocidu v Srebrenici, kar je sprožilo kritike, da je Zukorlićevo delovanje le instrument beograjske oblasti za nadzor nad Bošnjaki v Sandžaku. Poslanci SDA Sandžaka so izrazili ogorčenje. Medtem je Pokret solidarnosti s Palestino opozoril na visoko število palestinskih žrtev v izraelskih napadih v zadnjih dveh letih, pri čemer naj bi bilo ubitih več kot 76.000 Palestincev, večinoma žensk in otrok, ter na veliko število razseljenih.

Sodnica izvršiteljica Županijskega sodišča v Vukovarju je zavrnila prošnjo Gabriele Žalac za enomesečno odložitev odhoda v zapor, vendar ima Žalac možnost pritožbe. V Črni gori pa tožilstvo širi preiskavo in bo zaslišalo urednike medijev in politike kot priče. Dražen Milić in Nikola Ivanović sta postala nova pomočnika v strokovnem štabu Dejana Vukićevića v Budućnosti. Stranka Zukorlića je glasovala proti resoluciji o genocidu v Srebrenici v Skupščini Srbije.

V Nikšiću bo sodišče izreklo sodbo Stevanu Simijanoviću, lažnemu diplomatu, ki so ga aretirali v Milanu na podlagi tiralice Črne gore. Simijanović se je po spremembi oblasti leta 2020 v Črni gori predstavljal kot ameriški diplomat, vendar je ameriška ambasada v Podgorici zanikala, da bi bil ameriški državni uslužbenec. Hkrati je bila zavržena kazenska prijava proti Luki Mihajloviću, študentu, ki ga je policija pretepla in privezala na bolniško posteljo, zaradi pomanjkanja dokazov. Mihajlović je bil izpuščen iz pripora.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je nagovoril svetovne voditelje na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Predsednica srbske skupščine, Ana Brnabić, je izrazila prepričanje, da bo Vučić na Generalni skupščini ZN poudaril pomembne vidike Srbije. Vučić je v svojem govoru poudaril pet stebrov srbske politike in ponudil Beograd kot mesto dialoga za reševanje svetovnih konfliktov, pri čemer je izpostavil, da Srbija ni tampon zona, temveč most, ki povezuje.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil Izrael, da v Gazi izvaja genocid, pri čemer je za to neposredno okrivil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Erdoğan je poudaril, da si Netanjahujeva vlada prizadeva onemogočiti ustanovitev palestinske države, ter izpostavil moralno odgovornost, da se upremo Izraelu.

V Združenih narodih je potekala konferenca o Palestini, ki sta jo organizirali Francija in Saudska Arabija, na kateri je sodeloval tudi črnogorski predsednik Jakov Milatović. Poudaril je, da je trpljenje v Gazi tragedija za celotno človeštvo. Predsednik Bošnjačke stranke je pozval k ustavitvi trpljenja v Gazi in obnovi Palestine. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je dejal, da mora Hamas predati orožje Palestinski upravi kot korak k končanju humanitarne katastrofe in izraelske okupacije.

Direktor Uprave za zunanje zadeve in diasporo Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, Muhamed Jusić, se je srečal z akademikom Mirkom Pejanovićem, da bi podprl njegovo pobudo o statusu Srebrenice. Razpravljali so o pismu predsednice Evropske komisije glede pomembnega statusa in razvoja Srebrenice.

Mednarodno združenje strokovnjakov za genocid je sprejelo resolucijo, v kateri obtožuje Izrael, da v Gazi izvaja genocid. Hamas je pozval ZN k takojšnji intervenciji po dveh izraelskih pokolih. V izraelskih napadih je bilo v zadnjih 24 urah ubitih najmanj 76 Palestincev, 281 pa je bilo ranjenih. Zaradi lakote, ki jo je povzročil Izrael, je avgusta umrlo 185 ljudi, v zadnjih 24 urah pa še 13, skupno pa je od začetka vojne umrlo več kot 360 ljudi, vključno s 130 otroki.

Izrael je začel mobilizirati več deset tisoč rezervistov za širitev ofenzive v Gazi, kar je sprožilo nasprotovanje doma. Hkrati se je več deset rezervistov pridružilo protestom proti načrtom o okupaciji Gaze.

Občinski odbor Bošnjačke stranke (BS) Bijelo Polje je pozdravil predlog Sveta Ratkovićevih večeri poezije o izbrisu imena vojnega zločinca Radovana Karadžića iz evidence prejemnikov književne nagrade Risto Ratković. BS poziva vse politične subjekte v Bijelom Polju s statusom v lokalnem parlamentu, da podprejo pobudo za odvzem književne nagrade Karadžiću. Občina Bar pa je obnovila niz spomenikov za ohranitev kulturno-zgodovinske dediščine, za kar je namenila skoraj 64 tisoč evrov.

Premier Netanjahu je poročilo ZN o lakoti v Gazi označil za laž in zatrdil, da Izrael ne izvaja politike lakote. Kljub temu je komisar ZN za človekove pravice opozoril, da ukrepi izraelske vlade vodijo v lakoto.

Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je ostro obsodil Amnesty International zaradi uporabe izraza "masaker" namesto "genocid" pri opisovanju dogodkov v Srebrenici leta 1995. IGK meni, da to ni le jezikovna napaka, temveč nevarno zanikanje genocida, ki dehumanizira žrtve. Zahtevajo, da Amnesty International v vseh prihodnjih objavah uporablja termin "genocid".

Črnogorska policija intenzivno preiskuje in išče osebe, odgovorne za objavo telefonskih številk predsednika Jakova Milatovića in premierja Milojka Spajića na družbenem omrežju X. Policija si prizadeva ugotoviti vsa relevantna dejstva in oceniti morebitne kršitve Zakona o javnem redu.

Graham Blewitt, nekdanji tožilec pri Mednarodnem kazenskem sodišču za bivšo Jugoslavijo (MKSJ), ki je delal na primerih Karadžića in Mladića ter dokazovanju genocida v Srebrenici, je izjavil, da bi brez oklevanja vložil obtožnico za genocid proti voditeljem Izraela zaradi dogajanja v Gazi. Blewitt je poudaril razlike med dogajanjem v Srebrenici in Gazi, pri čemer je opozoril na odgovornost izraelskih voditeljev.

Poudarjeno je bilo, da Unescova zaščita Kotora, ki traja od leta 1979, ni le simbol prestiža, temveč tudi realna razvojna priložnost in najpomembnejši investitor v mestu. Spremembe režimov in političnih sistemov od vpisa na seznam Unesca niso vplivale na to zaščito.

Generalna skupščina Združenih narodov je uradno ustanovila program Outreach o genocidu v Srebrenici in Združenih narodih. Cilj programa je okrepiti kolektivni spomin in izobraževanje o genocidu, ki se je zgodil julija 1995. V okviru tega prizadevanja je bila izdana prva številka biltena, organizirane pa so bile tudi komemorativne in izobraževalne aktivnosti ob 30. obletnici genocida.

Položaj srbskega predsednika Aleksandra Vučića se je znašel pod pritiskom zaradi protestov, ki potekajo že od konca preteklega leta in se radikalizirajo. Evropski poslanec Helmut Brandštetter je izrazil zaskrbljenost zaradi policijske brutalnosti in spopadov s protestniki v Srbiji ter poudaril, da je sprememba vlade del demokracije. Razočaran je tudi nad odzivom Evropske unije.

Nekdanji poslanec nemškega Bundestaga in član Levice, Aleksander Noj, je opozoril na neenakomerno obravnavo civilnih žrtev med državljanskimi vojnami. Izpostavil je vprašanje, ali Nemci poznajo vojne zločine, storjene nad bosanskimi Srbi leta 1992 v vaseh občine Srebrenica, s čimer je poudaril, da to seveda ni opravičilo za poznejši pokol v Srebrenici.

Nekdanji ameriški veleposlanik Peter Galbraith je za Večernji list BiH dejal, da je Hrvaška z vojaškim posredovanjem leta 1995 rešila Bihać pred padcem in preprečila nov genocid. Razkril je tudi, da sta skupaj z Richardom Holbrookom hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu prenesla navodila ZDA, naj se hrvaška vojska ustavi pred Banjaluko. Poudaril je, da je operacija Nevihta preprečila novo Srebrenico.

Mirko Pejanović je poslal pobudo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, s katero predlaga ustanovitev Evropskega sklada za ekonomski in socialni razvoj Srebrenice. Podobna pobuda je bila naslovljena tudi na Vlado Federacije Bosne in Hercegovine, od katere se pričakuje vzpostavitev sklada za Srebrenico. Pri tem naj bi sodelovali tudi kantoni in občine v Federaciji BiH.

V pariški spominski aleji Père Lachaise so odkrili spomenik žrtvam genocida v Srebrenici. Slovesnosti sta se udeležila član Predsedništva BiH Denis Bećirović in pariška županja Anne Hidalgo. Hidalgo je poudarila pomen ohranjanja zgodovine Srebrenice, saj svet ne sme opustiti njene spomin, še posebej ob 30. obletnici dogodkov.

Namestnik vodje Misije OVSE v Bosni in Hercegovini, Zahid Movlazada, je obiskal Srebrenico, da bi potrdil dolgoletno podporo misije dialogu, spravi in vključujočemu upravljanju. Movlazada je ponovil jasno stališče OVSE, da sta zanikanje genocida in etnično motivirane provokacije nesprejemljivi.

Članek obravnava Splitsko deklaracijo, podpisano med Alijo Izetbegovićem in Franjem Tuđmanom, ki naj bi bila ključna za začetek operacije "Oluja". Poudarja, da je bil dokument podpisan po Izetbegovićevi prošnji za pomoč pri ohranitvi bosanskih enklav po množičnem poboju v Srebrenici. Avtor kritizira sedanji molk v Sarajevu o tem zgodovinskem dogodku, saj naj bi ta rušil mit o "agresiji" Hrvaške na Bosno in Hercegovino, medtem ko bi moral biti Splitski deklaraciji, kot uvod v "Oluji", posvečen državni praznik.

Sarajevski župan Samir Avdić je ob sedmi obletnici smrti srebreniške matere Hatidže Mehmedović položil cvetje na spominsko ploščo v Terzibašini ulici, s čimer se je spomnil srebreniške heroine. Hatidža Mehmedović je postala simbol materinske moči ter boja za resnico in pravico, saj je ves svet učila o genocidu v Srebrenici.

Ruski Kremlj, preko svoje predstavnice Marije Zaharove, ponovno zanika genocid v Srebrenici, kljub temu, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji (ICTY) dogodek potrdilo kot genocid. Zaharova je leta 2025 izjavila, da gre za "demonizacijo srbskega naroda", medtem ko je lani, ob osnutku resolucije o Srebrenici v Generalni skupščini ZN, poudarila, da dokument ne obtožuje neposredno srbskega naroda. Osporavanje resnice o genocidu v Srebrenici je s strani Rusije kontinuirano in se ponavlja vsako leto, tudi teden dni po 30. obletnici genocida.

Marija Zaharova, uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je obsodila poskuse demonizacije srbskega naroda v kontekstu dogodkov v Srebrenici. Poudarila je, da so ti poskusi absolutno nesprejemljivi. Zaharova je kritizirala resolucijo ZN o Srebrenici kot politično motivirano in škodljivo za spravo v regiji ter kot del protisrbske propagande, ki vsiljuje enostransko različico dogodkov.

Marija Zaharova, uradna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve, je na brifingu izjavila, da so poskusi demonizacije srbskega naroda v povezavi z dogodki v Srebrenici popolnoma nedopustni. Rusija se dosledno zavzema za objektivno oceno teh dogodkov. Poleg tega je Zaharova kritizirala tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, rekoč, da bi denar iz njegovega osebnega žepa lahko nahranil več celin.