APDEJT.si

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae-myung, je na vrhu G20 v Južni Afriki pozval k zmanjšanju svetovne neenakosti in poudaril podporo mednarodni svobodni trgovini. Predlagal je tri rešitve za spodbujanje vključujoče rasti, med drugim izboljšanje gospodarske strukture, spodbujanje trgovine in naložb ter krepitev razvojnega sodelovanja. Prav tako je vodil srečanje držav MIKTA, kjer so potrdili zavezanost demokraciji in mednarodnemu sodelovanju.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Indijski minister za trgovino in industrijo, Piyush Goyal, je izrazil pripravljenost Indije, da prevzame vodilno vlogo pri reformah Svetovne trgovinske organizacije (WTO), pri čemer je poudaril, da morajo te reforme služiti blaginji celotnega sveta in ne le interesom razvitih držav. Goyal je dejal, da svet priznava moč in vodstvo Indije, ki bo še naprej glas globalnega juga. Indija se zavzema za reforme, ki bi naslavljale blaginjo celotnega sveta.

Japonska premierka Sanae Takaichi se je na vrhu APEC v Južni Koreji srečala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, s katerim se je pogovarjala približno 30 minut in pozvala k vzpostavitvi stabilnih odnosov. Objavila je tudi fotografijo srečanja s tajvanskim predstavnikom Lin Hsin-Ijem.

Amazon Web Services (AWS) bo do leta 2031 vložil več kot 5 milijard dolarjev v izgradnjo podatkovnih centrov za umetno inteligenco v Incheonu in provinci Gyeonggi v Južni Koreji. Predsednik Lee Jae Myung se je srečal z izvršnim direktorjem AWS Mattom Garmanom, kjer so potrdili zavezo h krepitvi vloge Koreje kot vodilnega središča za umetno inteligenco. Poleg tega so tudi druga globalna podjetja napovedala skupno naložbo v višini 9 milijard dolarjev v Korejo v naslednjih petih letih za spodbujanje umetne inteligence in visokotehnoloških industrij. Izvršni direktor Naverja Choi Soo-yeon je poudaril prizadevanja korejske vlade za izgradnjo "avtoceste za umetno inteligenco", kar bo državo preoblikovalo v globalno velesilo na področju umetne inteligence.

Kitajska je pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) vložila pritožbo proti Indiji zaradi subvencij, ki jih indijska vlada namenja domači industriji električnih vozil in baterij. Kitajska trdi, da te subvencije indijskim podjetjem zagotavljajo nepošteno konkurenčno prednost in ogrožajo kitajske interese. Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo, da bo sprejelo "odločne ukrepe" za zaščito pravic in interesov svojih domačih podjetij.

Kitajska je obtožila ZDA dvojnih meril po napovedi novih carin s strani predsednika Trumpa in zagrozila s protiukrepi. Peking je branil nadzor izvoza redkih zemelj v trgovinskem sporu z ZDA.

Trumpove tarife povzročajo težave pri uvozu v ZDA, kar bo po mnenju uvoznikov povzročilo pomanjkanje blaga med božičnimi prazniki. Svetovna trgovinska organizacija napoveduje znatno upočasnitev rasti svetovne trgovine v letu 2026, delno zaradi ameriških tarif. Nova Zelandija je nepričakovano znižala obrestno mero, kar kaže na pričakovanje nadaljnje gospodarske ohlajanja.

Svetovna banka je zvišala napoved gospodarske rasti Indije za fiskalno leto 2026 na 6,5 %, vendar opozarja, da bi lahko uvedba 50-odstotnih carin ZDA na indijsko blago upočasnila gospodarsko rast Južne Azije. Čeprav je Južna Azija v tekočem letu zaščitena z vladno porabo, bi višje carine na indijsko blago, ki se izvaža v ZDA, v letu 2026 zavirale gospodarsko rast regije.

Španski Svet ekonomistov je dvignil svojo napoved gospodarske rasti za Španijo v letošnjem letu na 3 %, kar je nad konsenzom analitikov, ki ga predstavlja panel Funcas s 2,6 %. Revizija navzgor je posledica dobrega stanja domačega povpraševanja in rekordov na trgu dela. Medtem pa v Braziliji poročilo Focus kaže, da mediana napovedi rasti BDP za leto 2025 ostaja stabilna pri 2,16 % že četrti teden zapored.

Kitajska je sporočila, da v prihodnjih pogovorih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ne bo več zahtevala posebne obravnave, ki ji pripada zaradi statusa države v razvoju. Odločitev je bila v WTO pozdravljena kot korak k bolj pravičnemu globalnemu trgovinskemu sistemu.

Kitajski premier Li Qiang je izjavil, da Kitajska v prihodnjih in trenutnih pogajanjih Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ne bo zahtevala novega posebnega in diferenciranega obravnavanja, kar je privilegij, ki pripada državam v razvoju. Pozivi so bili, da se Kitajska odpove statusu države v razvoju in s tem povezanim ugodnostim.

Mehika je napovedala, da bo dvignila tarife na avtomobile iz Kitajske in drugih azijskih držav na 50 %. Ta poteza, ki jo je vlada označila kot zaščito delovnih mest, analitiki pa jo vidijo kot poskus pomiritve Združenih držav, vključuje tudi uvedbo davkov na uvoz iz držav, s katerimi Mehika nima trgovinskih sporazumov. Reuters poroča, da bo ta obsežna prenova uvoznih dajatev vplivala na avtomobilsko industrijo. ZDA naj bi pritiskale na Mehiko glede te odločitve.

Mehiška vlada je razmišljala o dvigu carin na kitajske avtomobile do 50 %, kar je znatno povečanje od prejšnjih 15 % do 20 %. Ta ukrep naj bi zaščitil delovna mesta v Mehiki in je prišel pod pritiskom Združenih držav. Razširitev carin naj bi zajela tudi skoraj 1.500 drugih uvoženih proizvodov, vključno s kozmetiko, tekstilom in gospodinjskimi aparati.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo 8. septembra prek video povezave iz Pekinga nagovoril virtualno srečanje voditeljev držav BRICS. Na povabilo brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve bo Xi na srečanju podal pomemben govor, kjer naj bi razpravljal o gospodarstvu in multilateralizmu.

Na srečanju trgovinskih ministrov Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) je Indija opozorila pred zlorabo izvoznih ukrepov, ki bi lahko povzročili umetno pomanjkanje, izkrivljanje trgov in prekinitev dobavnih verig. Indija se zavzema za pregledno in premišljeno uporabo teh ukrepov, da bi ohranili zaupanje v mednarodno trgovino. Poudarila je tudi potrebo po diverzifikaciji izvoza in zmanjšanju odvisnosti ter pozvala k večjemu dostopu do trga, da bi zmanjšali trgovinski primanjkljaj.

Generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je izrazil zaskrbljenost zaradi vpliva carin na globalno trgovino, ki po njegovih besedah povzročajo "brezprekinitvene" motnje v globalnih trgovinskih pravilih. Delež svetovne trgovine, ki poteka pod pogoji WTO, je padel na 72 % in bi lahko še padel.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han se je srečal z generalno direktorico Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Ngozi Okonjo-Iweala. Han je poudaril, da je odprt in pravičen mednarodni trgovinski sistem bistvenega pomena za Slovenijo. Okonjo-Iweala je izpostavila priložnosti, ki jih ponuja kriza.

Donald Trump je Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega napada na ameriško tovarno Flex v Mukačevem, ki se je zgodil 21. avgusta. Trump je priznal, da je organizacija srečanja med Zelenskim in Putinom izjemno težavna, primerjal jo je z mešanjem olja in kisa.

Kljub dogovoru med EU in ZDA, evropski sektor vina in žganih pijač ni bil izvzet iz 15-odstotnih ameriških carin, kar je povzročilo razočaranje med francoskimi izvozniki. Ameriški investitorji izražajo zaskrbljenost zaradi novih carin na evropske izdelke.

Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v Nigeriji lansirala prvo fazo sklada Women Exporters In Digital Economy (WEIDE) s ciljem vložiti 50 milijonov dolarjev za ustvarjanje priložnosti za ženske podjetnice v digitalni ekonomiji. V prvi fazi bo 146 nigerijskih žensk prejelo nepovratna sredstva, pri čemer bo 16 podjetnic prejelo 30.000 dolarjev.

Kitajska je pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) vložila pritožbo proti Kanadi zaradi omejitev uvoza kitajskega jekla. Kitajska vlada je te ukrepe označila za "tipičen trgovinski protekcionizem", ki krši pravila mednarodnega trgovinskega arbitra. Pritožba se nanaša na kanadske omejitve uvoza izdelkov, ki vsebujejo jeklo, taljeno ali ulito na Kitajskem.

Nigerija si prizadeva postati vodilna v razvoju afriškega pomorskega in modrega gospodarstva, kar podpira nova nacionalna politika in mednarodna podpora. Reuben Abati je pojasnil, zakaj Nigerijci niso pričakovali, da bo Okonjo-Iweala kritizirala Tinubuja.

Generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Ngozi Okonjo-Iweala, je ponovno pohvalila predsednika Bolo Ahmeda Tinubuja in njegovo ekipo za uspešno stabilizacijo nigerijske ekonomije z izvedenimi gospodarskimi reformami. Izjavila je, da so te reforme postavile Nigerijo na pot gospodarske rasti.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je odzval na uvedbo 50-odstotnih carin s strani Donalda Trumpa na brazilsko blago. Lula je kritiziral Trumpa in njegove tarife označil za izsiljevanje. Napovedal je, da bo kontaktiral svetovne voditelje, vključno z indijskim premierjem Narendra Modijem in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, da bi branil brazilske interese. Kljub napetostim bo Brazilija uporabila Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) za zaščito svojih interesov. Brazilija sicer meni, da bo njeno gospodarstvo te tarife lažje preneslo.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da bi moral biti 21. stoletje obdobje pospešenega razvoja in revitalizacije Azije, zlasti Južne Azije. Kitajska je ponovila svojo zavezo sodelovanju s Pakistanom pri spodbujanju regionalnega miru, razvoja in stabilnosti. Predsednik Asif Ali Zardari je ponovno potrdil zavezanost Pakistana krepitvi vezi s Kitajsko in poudaril pomen kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC).

Indijski kongres je izjavil, da Indija ne more ostati tiho ob uničevanju organizacij, kot je WTO, ki ga je povzročil Trump. Jairam Ramesh je poudaril, da je WTO prejel "zelo težke udarce" med Trumpovim mandatom.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Brazilija se je močno odzvala na napovedane 50-odstotne carine, ki jih je napovedal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump na brazilske izdelke. Vlada Lule da Silve je zadevo predala Svetovni trgovinski organizaciji (STO), ob tem pa je brazilska obrambna industrija, kot je proizvajalec orožja Taurus, že ustvarila zaloge v ZDA za naslednjih 90 dni, da bi ublažila morebitne posledice. Minister za finance Fernando Haddad izraža upanje na pogajanja z ZDA, medtem ko senator Marcos Pontes kritizira brazilsko vlado in jo obtožuje nekompetentnosti pri reševanju situacije.

Napoved trgovinskega sporazuma med ZDA in EU je povzročila padec evra in izrazila strahove pred negativnimi vplivi na evropsko gospodarstvo. Medtem ko so nekateri v ZDA sporazum pozdravili kot zmago ameriških interesov, so evropske države, vključno z Nemčijo in Francijo, izrazile zaskrbljenost. Francoski premier je sporazum označil za »temen dan« za EU, ki naj bi se »podredila« Trumpu, saj sporazum predvideva 15-odstotne carine na uvoz iz EU, medtem ko ameriški izvoz večinoma ostaja brez carin. Kritiki trdijo, da sporazum ponižuje EU in jo postavlja v vlogo vazalne države ZDA, kar bi lahko destabiliziralo svetovni trgovinski sistem in vplivalo na odnose med ZDA in EU.

Brazilski predsednik Lula da Silva je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k pogajanjem o 50-odstotnih carinah na brazilske izdelke, ki jih je Trump napovedal 9. julija in naj bi stopile v veljavo 1. avgusta. Lula je izrazil upanje, da bo Trump razmislil o pomembnosti Brazilije in "civilizirano" sedel za mizo, da bi rešila nesoglasja. Portugalski mediji poročajo, da je Lula krivdo za carine ponovno pripisal družini nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara. Brazilija je spor glede carin že predala Svetovni trgovinski organizaciji (STO), obtožujoč ZDA "arbitrarnosti" in "kaosa", medtem ko se pravosodje v Braziliji osredotoča na Jairja Bolsonara. Po drugi strani pa Trumpova administracija krepi svoj vpliv v Braziliji in je sankcionirala sodnika vrhovnega sodišča zaradi "lova na čarovnice proti Bolsonaru".

Nemški kancler je izrazil olajšanje ob doseženem trgovinskem dogovoru z ZDA, čeprav je splošno vzdušje v EU po dogovoru z Donaldom Trumpom nekoliko "ernüchterung" (streznitev). Dogovor je sicer preprečil trgovinsko vojno, vendar naj bi ga morale članice EU sprejeti zaradi pomanjkanja alternative. Medtem ko nekateri v Bruslju dogovor označujejo kot "najboljši možni", ga drugi kritizirajo kot sporazum, kjer so bile EU izsile znatne koncesije. V primerjavi s tem naj bi Velika Britanija dosegla bistveno boljši trgovinski dogovor, kar postavlja pod vprašaj moč EU kot "velikega gospodarskega bloka".

Ameriški predsednik Donald Trump je sklenil nov strateški trgovinski sporazum z Japonsko, ki predvideva 15-odstotne obojestranske carine in 550 milijard ameriških dolarjev japonskih naložb v ZDA. Evropska unija sledi japonskemu vzorcu in se pogaja z Washingtonom, da bi se izognila 30-odstotnim carinam, pri čemer ZDA predlagajo osnovni 15-odstotni davek z možnimi izjemami. Trump je napovedal tudi uvedbo carin do 50 % za države brez dvostranskih trgovinskih sporazumov, pri čemer so bile poslane uradne notifikacije o carinah med 20 % in 40 % za države, kot so Mehika (30 %), Kanada (35 %) in Brazilija (50 %). Brazilija se je obrnila na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) zaradi Trumpovega domnevnega političnega izkoriščanja carin, s podporo 40 držav.

Brazil je na zasedanju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ostro kritiziral carinske politike, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Brazilski predstavniki so te ukrepe opisali kot "arbitrarne" in "kaotične" ter opozorili na "brezprecedenčni napad" na multilateralni trgovinski sistem. V drugi novici je omenjeno, da je Donald Trump dopolnil šest mesecev drugega mandata na položaju predsednika ZDA, kar je bilo obravnavano v mednarodni okrogli mizi.

Viri poročajo, da sta EU in ZDA blizu dogovora o 15-odstotnih uvoznih carinah na nekatere evropske izdelke, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. EU je pripravila povračilne ukrepe v vrednosti skoraj 100 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj. Rast na evropskih borzah je bila deloma posledica optimizma zaradi ameriškega trgovinskega sporazuma z Japonsko, kar je spodbudilo upanje na podoben dogovor med EU in ZDA, zlasti za avtomobilski sektor. Nemški kancler je omenil nujnost odločitev.

Predsednik proračunske komisije indonezijskega parlamenta (DPR RI) Said Abdullah je pozval k ponovni in učinkoviti funkciji mednarodnih ekonomskih institucij, kot so Svetovna trgovinska organizacija (WTO), Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka, da bi zagotovili globalno pravičnost. Abdullah je ostro kritiziral šibko vlogo teh institucij pri odzivu na enostranske politike ameriških tarif, kar kaže na potrebo po njihovem okrepljenem delovanju.

Bivši ameriški predsednik Donald Trump je objavil podrobnosti o trgovinskem sporazumu med ZDA in Indonezijo, ki med drugim predvideva 0% carine na uvoženo blago iz ZDA. Hkrati je Trump znižal carine za Japonsko na 15%, kar je manj kot za Indonezijo (19%). Zaradi Trumpovih dejanj je predsednik proračunskega odbora DPR izrazil dvom o uporabnosti Svetovne trgovinske organizacije (WTO), saj naj bi Trumpove carinske vojne povzročile motnje v mednarodnem redu. Poleg tega se je pojavila zaskrbljenost, da je indonezijski predsednik Prabowo Subianto za znižanje ameriških uvoznih carin žrtvoval osebne podatke indonezijskih državljanov.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je komentiralo odločitev apelacijske arbitraže v primeru med Kitajsko in Evropsko unijo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). Vodja oddelka za pogodbe in pravo pri ministrstvu je odgovoril na vprašanje novinarja glede odločitve o večstranskem začasnem sporazumu o apelacijski arbitraži (MPIA) v sporu glede prepovedi.

Svetovna trgovinska organizacija (OMC) je razsodila v prid Evropske unije v enem izmed trgovinskih sporov s Kitajsko. Spor se nanaša na ukrepe, ki so jih sprejela kitajska sodišča glede uporabe pravic intelektualne lastnine, in ki jih bo Kitajska morala spremeniti.

Ministri za finance skupin G7 in G20 so se v Durbanu v Južni Afriki sestali, da bi razpravljali o globalnih gospodarskih izzivih. Italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti je izrazil zaskrbljenost zaradi gospodarske negotovosti in trajnih trgovinskih napetosti. Udeleženci so potrdili zavezo krepitvi multilateralnega sodelovanja za obravnavo obstoječih in nastajajočih tveganj za svetovno gospodarstvo ter poudarili pomen Svetovne trgovinske organizacije (WTO) pri spodbujanju trgovinskih vprašanj. Poseben poudarek je bil tudi na zavezah glede trajnosti, reform in razvoja v Afriki.