APDEJT.si

Če bi bile to nedeljo volitve v Bundestag, kako bi se odločili državljani? Nenehno posodobljen pregled odgovorov na vprašanje o nedeljskih volitvah, ki ga izvajajo inštituti za javnomnenjske raziskave, kaže na trenutno stanje političnih sil v Nemčiji.

Če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag, kako bi glasovali državljani? Pregled anket javnega mnenja o preferencah volivcev, ki se nenehno posodablja, kaže na trenutno podporo posameznim strankam.

Dva voditelja deželne SPD sta odstopila s svojih položajev. Steffen Krach, kljub temu, poudarja podporo, ki jo čuti v stranki.

Rešitev v sporu glede pokojnin znotraj nemške vladne koalicije ni na vidiku, vlada pa ne more računati na podporo opozicije. Zeleni nameravajo glasovati proti pokojninski reformi.

Kakšna bi bila izbira državljanov, če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag? Nenehno posodobljen pregled odgovorov na nedeljsko vprašanje inštitutov za javnomnenjske raziskave v Nemčiji.

Če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag, kako bi glasovali državljani? Nenehno posodobljen pregled odgovorov na nedeljsko vprašanje inštitutov za javnomnenjske raziskave kaže na trenutne trende podpore političnim strankam v Nemčiji.

Glede na najnovejšo javnomnenjsko raziskavo v Spodnji Saški sta SPD in CDU izenačeni po podpori volivcev. Zeleni in SPD ne bi več imeli večine, medtem ko AfD beleži porast podpore. Nova anketa kaže, da sta SPD in CDU izenačeni, medtem ko AfD močno pridobiva. Če bi bile volitve danes, bi rdeče-zelena koalicija izgubila večino, trenutno pa bi bila mogoča samo ena koalicijska možnost.

Če bi bile v nedeljo volitve v nemški Bundestag, kako bi glasovali državljani? Pregled odgovorov na vprašanje o preferencah volivcev, ki ga redno posredujejo inštituti za javnomnenjske raziskave.

Spopad glede vladnega pokojninskega paketa v Nemčiji je ušel izpod nadzora, kar ustvarja velik pritisk na Friedricha Merza. Prihodnost koalicije je negotova, saj se nadaljujejo pogovori o kompromisu ali morebitnem razpadu vlade.

Kako bi državljani glasovali, če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag? Stalno posodobljen pregled odgovorov na nedeljsko vprašanje inštitutov za javnomnenjske raziskave.

Kancler Merz je branil svojo pozicijo v pokojninskem sporu. V člankih je poročanje o načrtovanih zakonih vlade, razpravah, odločitvah in odzivih opozicije.

V nemški Uniji se je razvnela razprava o pokojninah. Podmladek stranke je prejel podporo starejših članov.

Če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag, koga bi izbrali nemški državljani? Pregled trenutnih rezultatov anket o preferencah strank, ki jih izvajajo inštituti za javnomnenjske raziskave.

Nemška vladna koalicija se je dogovorila o uvedbi subvencionirane cene električne energije za industrijo. Prav tako namerava znižati davek na letalski promet, da bi pocenila letalske vozovnice. Poleg tega načrtujejo gradnjo plinskih elektrarn.

Gospodarska združenja so opozorila, da bo načrtovani pokojninski paket do leta 2050 stal skoraj 480 milijard evrov. SPD je izključila kakršna koli nova pogajanja, medtem ko v Uniji narašča odpor med mlajšimi poslanci.

Nemška koalicija se je dogovorila, da bo pri okrepitvi Bundeswehra stavila na prostovoljnost, kar pomeni, da obvezno služenje vojaškega roka do nadaljnjega ne bo uvedeno. Ta odločitev je bila označena za politično razumljivo, a vojaško nepremišljeno.

Na prihajajoči konferenci Zelenih konec novembra bo 55 članov stranke v predlogu zahtevalo, da se Kijevu dobavijo manevrirne rakete Taurus. Uniji očitajo »hinavščino«.

Kljub zastoju pri obnovi nemških avtocest in mostov, vladajoča koalicija CDU/CSU in SPD preusmerja denar v širitev cestnega omrežja, medtem ko za nove železnice ne namenja dodatnih sredstev. To je sprožilo kritike Zelenih.

Nemška pokojninska blagajna se sooča s štiri milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko se Unija in SPD posvečata novim izdatkom, namesto da bi izvedli nujno potrebno reformo. Prihodnje generacije bodo nosile breme te odločitve.

V Nemčiji se leta 2026 pričakuje zvišanje pokojnin za 21 milijonov upokojencev. Dolgoročna pokojninska politika koalicije pa je negotova, saj bi jo lahko ovirali mladi poslanci Unije.

Bundesbank je objavila podrobnejši načrt reforme zavora zadolževanja v treh korakih, ki poudarja večjo usmerjenost možnosti zadolževanja v infrastrukturo in obrambo. Predlagani načrt vključuje kreditni prostor za naložbe, hkrati pa predvideva strožja pravila.

Pregled anket o preferencah nemških volivcev, če bi bile volitve v nedeljo. Redno posodobljen pregled odgovorov na vprašanje o strankah, ki jih podpirajo volivci, izvira iz raziskav javnega mnenja.

Če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag, koga bi volili državljani? To je sprotno posodobljen pregled odgovorov na nedeljsko vprašanje inštitutov za raziskavo javnega mnenja.

Osemnajst mladih poslancev Unije nasprotuje pokojninskemu paketu zvezne vlade. Pred letno konferenco Mlade Unije je njen vodja Johannes Winkel v intervjuju za RND povečal pritisk na kanclerja in jasno povedal, da od svojega strankarskega šefa pričakuje več, kot je bilo pokazano do sedaj.

V prvem krogu tajnih volitev so poslanci za podpredsednika poslanske zbornice izvolili Patrika Nachera (ANO) in Jiříja Bartáka (Motoristi). Jan Skopeček (ODS) in Olga Richterová (Pirati) nista bila uspešna in se bosta pomerila v drugem krogu. Predsedniki klubov se bodo dogovorili o datumu drugega kroga.

Zunanji minister Johann Wadephul je tarča kritik CDU in CSU zaradi izjav glede vračanja beguncev v Sirijo. Nasprotno pa mu je zunanji politik SPD, Adis Ahmetović, izrekel podporo. Wadephul (CDU) je sicer nasprotoval vračanju beguncev v Sirijo, kar je sprožilo še več kritik iz vrst Unije.

Medtem ko se nemška vlada in opozicija prepirata glede financiranja Ukrajine in drugih vprašanj, se povečuje nezadovoljstvo državljanov zaradi slabega stanja infrastrukture in pomanjkanja rešitev za pereče probleme. Kritiki opozarjajo na simbolno politiko namesto konkretnih ukrepov tako v primeru pomoči Ukrajini kot v industrijski politiki.

Kancler Merz je podprl zunanjega ministra Wadephula v debati o Siriji, potem ko so Wadephulove izjave o Siriji povzročile razburjenje v lastnih vrstah. Kancler si prizadeva za umiritev razprave. Opozoril je na težave v tandemu s svojim šefom diplomacije.

V Nemčiji se pojavljajo kritike glede predloga o uvedbi loterije za določanje vojaških obveznikov. Politični strokovnjaki iz vrst Unije in SPD so predlagali ta model, vendar ministrica iz Spodnje Saške meni, da je postopek »naključen in netransparenten«. Podkancler pa je dejal, da vojaška obveznost ni loterija.

Zunanji minister Wadephul je zaradi svojih dvomov o hitri vrnitvi sirskih beguncev v domovino tarča kritik znotraj lastnih političnih vrst. Generalni sekretar CDU, Linnemann, je razpravo označil za 'navidezni konflikt', medtem ko so drugi izrazili prepričanje, da je vrnitev za večino Sircev izvedljiva.

Po razpravi o "mestni podobi" se nemška Unija zavzema za strožji pristop k podeljevanju državljanstev in ponovno uvaja izjemo za dvojno državljanstvo. Medtem ko število naturalizacij dosega nove rekorde (292.000 v preteklem letu, od tega 28 odstotkov Sircev), politiki Unije zahtevajo, da se dvojno državljanstvo ponovno obravnava kot izjema in ne kot pravilo. Predlagajo tudi možnost odvzema nemškega državljanstva dvojnim državljanom, ki so storili kazniva dejanja. Za spremembo zakonodaje zadostuje navadna večina v Bundestagu.

Znotraj nemške SPD se pojavlja odpor proti načrtovani reformi Bürgergelda, saj deli stranke menijo, da bi ta reforma kaznovala revščino. Osrednji argument nasprotnikov je, da SPD ne bi smela podpirati politik, ki škodujejo socialno šibkim. Zaradi tega so sprožili članski referendum, s katerim želijo doseči spremembe v stališču stranke.

Vodja poslanske skupine Unije, Spahn, je kritiziral podpredsednico poslanske skupine SPD, Wiebke Esdar, zaradi njene udeležbe na demonstracijah v Bielefeldu proti izjavam kanclerja Merza o "mestni podobi". Spahn je dejal, da "opozicija v vladi še nikoli ni delovala" in da ne razume njenega ravnanja.

V Hamburgu in več drugih nemških mestih je potekalo več demonstracij proti izjavam nemškega kanclerja Friedricha Merza (CDU) o migracijah in "podobi mesta". V Hamburgu se je zbralo okoli 2.600 protestnikov, ki so izrazili nestrinjanje z Merzovimi izjavami.

V Mainzu se je končala konferenca premierjev nemških zveznih držav, na kateri kljub prizadevanjem ni prišlo do dogovora o financiranju med zvezno vlado in deželnimi vladami. Gostitelj konference, premier Schweitzer, in predstavnik CDU, Kretschmer, sta predstavila izide srečanja.

Armin Laschet je ponovno kritiziral Friedricha Merza zaradi njegove izjave o "podobi mesta" in izrazil zaskrbljenost, da bi lahko imela korist od tega AfD. Poleg tega se je okrepila polarizacija in kritika Merzove izjave, pri čemer so se pojavili protesti, na katere je pozvala tudi podnebna aktivistka Luisa Neubauer.

Pred srečanjem predsedstva CDU se je ponovno razvnela razprava o ravnanju z AfD. Vodja stranke Friedrich Merz je poudaril, da ostaja pri 'ognjeni pregradi' in da je AfD glavni nasprotnik Unije. Merz je dejal, da je treba še bolj izpostaviti razlike med CDU in AfD.

SPD v nemškem Bundestagu vztraja pri načrtovanem pokojninskem paketu, kljub nasprotovanju mlajše skupine v poslanski skupini CDU/CSU. Mladi politiki Unije nasprotujejo pokojninskemu paketu koalicije, vendar SPD ostaja neomajna pri svojih načrtih.

Nesoglasja med Unijo in SPD glede modela služenja vojaškega roka so se poglobila, kar je oviralo dogovor o predlogu zakona. Union je obtožil obrambnega ministra Pistoriusa blokade. Pistorius se je odzval in zavrnil očitke. Kljub temu naj bi se o zakonu še razpravljalo.

Po več tednih pogajanj sta se Unija in SPD dogovorili o obsežni prenovi državljanske podpore (Bürgergeld) v Nemčiji. Jens Spahn iz Unije vidi v reformi začetek nove dobe politike trga dela. Kljub temu pa ostaja vprašanje, ali bo enotnost strank ostala trdna, ko bo zakonodaja prišla v konkretno fazo.

V Nemčiji so se vodilni politiki Unije in SPD po dolgih pogajanjih dogovorili o zaostritvi pogojev za prejemanje Bürgergelda, nove oblike socialne pomoči. Cilj reforme je odpraviti neenakosti in spodbuditi iskanje zaposlitve. Dogovor vključuje tudi spremembe pri aktivni pokojnini in cestnem prometu. Po novem naj bi se prejemnikom po tretji zamujeni obveznosti na Jobcentru v celoti ukinila pomoč.

Koalicijski odbor nemške Unije in SPD se je sestal v kanclerstvu, vendar po osmih urah pogovorov ni dosegel preboja. Pričakovanja so bila velika, dnevni red dolg, teme pa pomembne za mnoge ljudi. Rezultati sestanka še niso znani.

V mestu Herdecke v zahodni Nemčiji je neznani storilec zabodel novoizvoljeno županjo Iris Stalzer. Po poročanju medijev je socialna demokratka v kritičnem stanju. Motiv za napad še ni znan.

V Nemčiji AfD po zadnjih anketah INSA prehiteva stranke Unije za dve odstotni točki, medtem ko vladne stranke beležijo padec podpore. Kritike se pojavljajo tudi glede finančnega bremena, ki naj bi ga »skupaj« nosili nemški državljani, pri čemer naj bi bile nevladne organizacije, povezane s politiki, izvzete. Javnost opaža »nered in smeti« pred Reichstagom, kar naj bi odražalo politiko Friedricha Merza.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider vztraja pri načrtu za ukinitev motorjev z notranjim izgorevanjem do leta 2035 na ravni EU, kljub nasprotovanju iz vrst Unije in pomislekom znotraj SPD. Pred vrhom avtomobilske industrije v kanclerstvu, minister poudarja pomen podnebne zaveze, čeprav je veliko dobaviteljev pod pritiskom.

Na podlagi rezultatov lokalnih volitev v Severnem Porenju-Vestfaliji je CDU osvojila več trdnjav SPD. V Münstru je prvič zmagal kandidat Zelenih za župana. V Dortmundu je CDU presenetila z zmago, medtem ko so kandidati AfD izgubili v vseh mestih, kjer so kandidirali. SPD ima sicer več županov kot CDU, slednja pa ima več podeželskih glavarjev.

Bundestag je v drugem poskusu, s potrebno dvotretjinsko večino, izvolil tri nove sodnike za Zvezno ustavno sodišče. SPD in Union sta izrazili olajšanje, saj so vsi trije kandidati prejeli potrebno večino. Izvolitev stabilizira koalicijo, vendar ostajajo odprta nekatera neprijetna vprašanja.

Med spopadi med protestniki, ki so zahtevali večjo avtonomijo v Ladakhu, in policijo je umrlo pet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Policija je aretirala znanega aktivista Sonama Wangchuka, ki je bil prej na gladovni stavki.

Po umiku Frauke Brosius-Gersdorf, ki ga je izsilila Unija, je SPD za ustavno sodnico predlagala Sigrid Emmenegger. Njeno kandidaturo naj bi podpirala tudi Unija, kar kaže na možnost doseganja konsenza pri izbiri ustavnega sodnika v Nemčiji.

V Nemčiji je začela delovati komisija, ki jo je imenovala vlada, z namenom predlagati reforme glede dolžniške zavora. Finančni minister Lars Klingbeil (SPD) se je udeležil ustanovne seje 15-članske delovne skupine, ki naj bi do konca leta pripravila predloge. Reforma je rezultat dogovora med Unijo in SPD, vendar niso vsi v koaliciji enako ambiciozni glede sprememb.