APDEJT.si

Državni zbor je s 67 glasovi za in enim proti potrdil ustavni zakon, ki dopolnjuje tretje poglavje ustave in s tem uvaja pravico do plačevanja z gotovino. Sprejet je bil tudi predlog vlade za začetek postopka spremembe 154. člena ustave, ki se nanaša na objavljanje pravnih aktov. Za predlog je glasovalo 63 poslancev, proti pa 16. Sprejeto je bilo tudi stališče ustavne komisije.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da čeprav imajo predsedniki in guvernerji ustavno pooblastilo za odločanje o zakonih, ne morejo neskončno zadrževati zakonodaje zgolj zato, ker imajo to pristojnost. Sodišče je navedlo, da ni mogoče določiti fiksnih rokov za guvernerje pri potrjevanju zakonov.

Vrhovno sodišče ZDA je začelo preučevati zakonitost obsežnih carin, ki jih je uvedel Donald Trump. Odločitev sodišča bo imela velik vpliv na obseg predsedniških pooblastil. Po besedah Trumpa je to življenjsko pomembno vprašanje.

Donald Trump je s svojimi dejanji v Beli hiši, vključno z domnevnim uničevanjem vzhodnega krila, sprožil ustavne krize. Kritiki trdijo, da Trumpova megalomanija, podpora tehnološke oligarhije in kabinet pokloniteljev spodkopavajo ameriško ustavo.

Donald Trump je ponovno priznal ustavne omejitve glede tretjega mandata in izjavil, da mu ni dovoljeno kandidirati. Hkrati pa je Toyota zanikala zavezo o 10 milijardah dolarjev naložb v ZDA, ki jo je omenil Trump med obiskom Japonske.

Upokojeni general je kritiziral Trumpov govor vojaškim uradnikom, rekoč, da so bili ti le "rekviziti". V Trumpovi administraciji naj bi se pojavile nove napetosti zaradi škandala Epstein. Analiza je pokazala, da Trumpovo spletno vedenje kaže na težave s koncentracijo. Trumpa so opozorili na možnost novega kazenskega pregona v Haagu.

Ricardo Monreal je izjavil, da prehodna določba, ki jo je sprejel senat, krši ustavo, ker zakon o amparu velja retroaktivno. Napovedal je, da bo prišlo do popravkov v San Lázaru.

V Nepalu so protesti generacije Z privedli do padca vlade KP Sharma Olija, zaradi česar so se začeli posveti med različnimi deležniki, vključno z vojsko. Protestniki zahtevajo razpustitev parlamenta in spremembo ustave, opozarjajo pa tudi pred političnimi manipulacijami. Po smrtonosnih protikorupcijskih protestih so oblasti napovedale marčevske volitve in imenovale začasnega premierja. Sanjeev Sanyal opozarja na podobnosti s spremembami režimov v Bangladešu in Šrilanki, Akhilesh Yadav pa svari pred podobnimi protesti v Indiji zaradi domnevnih volilnih prevar.

Ruski ambasador v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Zahod želi zamenjati srbskega predsednika Aleksandra Vučića s šibkim politikom, ki bi ga nadzorovala Evropska unija.

Parada ponosa v Ottawi je bila odpovedana, ker so propalestinski aktivisti blokirali pot in zahtevali podporo bojkotu Izraela. Organizatorji protestov v Avstraliji so premierju poslali jasno sporočilo in ga opozorili, da ga opazujejo.

Bolivijci bodo prvič v zgodovini v drugem krogu izbirali svojega predsednika. To bo prvič, da bodo uporabili to možnost, saj je bila uvedena šele z ustavo iz leta 2009.

Prebivalci Subotice, ki so vključeni v blokade, so v odprtem pismu pozvali pripadnike srbskega Ministrstva za notranje zadeve (MUP), da se držijo ustave in zakonov. V pismu so izrazili zaskrbljenost in potrebo po opozarjanju na zakonske in ustavne obveznosti policije.

Indijska vlada je opozorila, da bi določanje fiksnih časovnih omejitev za predsednika in guvernerje pri odločanju o državnih zakonih povzročilo ustavno zmedo. Vlada trdi, da si s tem ena od vej oblasti prisvaja pristojnosti, ki ji jih ustava ne podeljuje, in da ustava namenoma ne predpisuje časovnih omejitev za te postopke, da bi ohranila fleksibilnost pri obravnavanju političnih in ustavnih nujnih primerov. Generalni državni tožilec je poudaril, da so dejanja predsednika in guvernerja del postopkov, ki jih ni mogoče izpodbijati na sodišču.

Zvezno pritožbeno sodišče je ponovno poudarilo, da Maine ne more uveljavljati zakona o preprečevanju tujega vmešavanja v volitve, ki so ga potrdili volivci, saj naj bi zakon kršil ustavo z omejevanjem političnih donacij.

Predsednik Milatović je izjavil, da noben zakon ne bi smel biti sprejet zaradi enega samega politika, in dodal, da je zakon, ki ga je vrnil, neustaven in nezakonit. Poudaril je, da bo ščitil Ustavo, enakost vseh državljanov in pravico, da je Črna gora država zakonov, ne privilegijev, kot je branil Ulcinj aprila. Zagotovil je, da ga nobena grožnja ne bo odvrnila od tega.

Poleg Sremske Mitrovice so protesti potekali tudi v Nišu, kjer so študenti in občani izrazili nasprotovanje privatizaciji javnih podjetij s protestnim sprehodom "Srbija DOO". Protest v Nišu se je zaključil s 16 minutami tišine. V Sremski Mitrovici so se protestniki zbrali pred športnim centrom "Pinki", prisotni pa so bili tudi nekateri opozicijski politiki.

Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić, je napovedal, da bo septembra sprožil postopek za spremembo ustave, ki naj bi naslovila problematiko izvršiteljev. Vučić je izjavil, da so izvršitelji povzročili veliko škode, predvsem med revnejšim prebivalstvom, vendar po njegovem mnenju sami niso krivi za to.

Ustavno sodišče je znova ostalo brez večine za odločitev o vsebini primera, ki izpodbija dele ustavnih amandmajev, sprejetih konec leta 2023. Sodišče ni uspelo sprejeti odločitve glede možnosti predsednika, da izbere vršilca dolžnosti premierja iz omejenega seznama uradnikov državne uprave. Medtem je Ustavno sodišče ohranilo pravico poslancev do dvojnega državljanstva.

Nacionalno združenje kliničnih laboratorijev je danes opozorilo na ponavljajoče se neizpolnjevanje obveznosti pregleda in posodobitve konvencionalnih cenikov storitev, kar po njihovem mnenju zamrzovanje cen krši ustavo. Pozvali so k nujni posodobitvi, poudarjajoč strukturni vpliv na trajnost sektorja in izpolnjevanje pravice do zdravja. Vrednosti, ki so trenutno v veljavi, temeljijo na cenikih iz 80. let prejšnjega stoletja in od leta 2013 niso bile pregledane, ampak le podvržene manjšim prilagoditvam vzdrževanja ali znižanju vrednosti.