V Indiji je vrhovno sodišče izrazilo zaskrbljenost glede morebitne neaktivnosti guvernerjev pri potrjevanju zakonov, ki jih sprejmejo državne skupščine, in sprašuje, ali bi morala sodišča ostati tiho, če se ignorirajo ustavne dolžnosti. Hkrati je v ZDA potekala razprava o tem, ali bi moral kongres braniti deset zapovedi in omejiti moč sodstva, kot so si zamislili ustanovitelji.

Fidžijska komisija za človekove pravice in boj proti diskriminaciji (FHRADC) je Vrhovnemu sodišču izrazila resne pomisleke glede ustave iz leta 2013, ker naj ne bi v celoti odražala volje fidžijskega ljudstva. Odvetnik Jon Apted je izrazil mnenje, da so zahteve za spremembo ustave iz leta 2013 preveč toge in neskladne z demokratičnimi načeli, ter pozval k reformi postopka spreminjanja. Dva odvetnika sta pozvala Vrhovno sodišče, naj razglasi ustavo iz leta 2013 za neveljavno in ponovno vzpostavi ustavo iz leta 1997.

V Fidžiju so se politične stranke odzvale na mnenje vrhovnega sodišča o ustavi iz leta 2013. Premier Sitiveni Rabuka je mnenje pozdravil in dejal, da omogoča jasno pot za ustavno reformo. Nacionalna federacijska stranka (NFP) je odločitev označila za vrnitev demokratičnega nadzora nad ustavo. Nasprotno pa je Fidžijska laburistična stranka izrazila zaskrbljenost glede določb o spremembah ustave. Veliki svet poglavarjev (GCC) je potrdil mnenje sodišča, vendar kritiziral ustavo iz leta 2013 zaradi pomanjkanja kulturne legitimnosti in omejevanja demokratične zmogljivosti Fidžija.