V Indiji je vrhovno sodišče izrazilo zaskrbljenost glede morebitne neaktivnosti guvernerjev pri potrjevanju zakonov, ki jih sprejmejo državne skupščine, in sprašuje, ali bi morala sodišča ostati tiho, če se ignorirajo ustavne dolžnosti. Hkrati je v ZDA potekala razprava o tem, ali bi moral kongres braniti deset zapovedi in omejiti moč sodstva, kot so si zamislili ustanovitelji.

Indijska vlada je opozorila, da bi določanje fiksnih časovnih omejitev za predsednika in guvernerje pri odločanju o državnih zakonih povzročilo ustavno zmedo. Vlada trdi, da si s tem ena od vej oblasti prisvaja pristojnosti, ki ji jih ustava ne podeljuje, in da ustava namenoma ne predpisuje časovnih omejitev za te postopke, da bi ohranila fleksibilnost pri obravnavanju političnih in ustavnih nujnih primerov. Generalni državni tožilec je poudaril, da so dejanja predsednika in guvernerja del postopkov, ki jih ni mogoče izpodbijati na sodišču.

V Fidžiju so se politične stranke odzvale na mnenje vrhovnega sodišča o ustavi iz leta 2013. Premier Sitiveni Rabuka je mnenje pozdravil in dejal, da omogoča jasno pot za ustavno reformo. Nacionalna federacijska stranka (NFP) je odločitev označila za vrnitev demokratičnega nadzora nad ustavo. Nasprotno pa je Fidžijska laburistična stranka izrazila zaskrbljenost glede določb o spremembah ustave. Veliki svet poglavarjev (GCC) je potrdil mnenje sodišča, vendar kritiziral ustavo iz leta 2013 zaradi pomanjkanja kulturne legitimnosti in omejevanja demokratične zmogljivosti Fidžija.