APDEJT.si

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati 27-letno zaporno kazen, ki mu jo je odredilo brazilsko vrhovno sodišče. Bolsonaro je bil obsojen zaradi načrtovanja državnega udara, pritožbe na sodbo pa niso več mogoče.

Brazilsko vrhovno sodišče je uradno zaključilo primer nekdanjega predsednika Žaira Bolsonara in mu odredilo 27 let in tri mesece zaporne kazni, ki jo bo prestajal v policijski postaji v Braziliji.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati več kot 27-letno zaporno kazen v prostorih zvezne policije v Brasilii, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v postopku zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro se že nahaja v priporu.

Senat brazilskega vrhovnega sodišča je soglasno glasoval za ohranitev nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara v policijskem priporu. Štiri sodniki so glasovali za pripor, potem ko je bila poškodovana njegova nadzorna zapestnica.

Brazilsko vrhovno sodišče je potrdilo pripor za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara po incidentu, v katerem je bil vpleten Bolsonarov elektronski nadzorni člen. Sodišče je odredilo aretacijo zaradi Bolsonarove vpletenosti v domnevno zaroto o državnem udaru. Odločitev pomeni, da Bolsonaro ostaja v priporu med nadaljevanjem kazenskega postopka in političnega boja okoli njegovega primera.

Vrhovno sodišče Brazilije je soglasno odločilo, da bo nekdanji predsednik Jair Bolsonaro ostal v priporu, potem ko je poskušal poškodovati elektronsko zapestnico, ki jo je nosil v hišnem priporu. Bolsonaro je bil aretiran, ker naj bi kršil pogoje hišnega pripora, pri čemer se je skliceval na "paranojo" zaradi zdravil in halucinacije o prisluškovalnih napravah v zapestnici. Pripor bo trajal do konca pritožbenega postopka v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je sodniku povedal, da je zaradi živčnega zloma in halucinacij kršil pogoje hišnega pripora. Bolsonaro je dejal, da ga je zaradi zdravil preganjala "paranoja", zaradi katere je posegel v elektronsko napravo za nadzor.

Policija je v Braziliji aretirala nekdanjega predsednika Zairja Bolsonara v njegovi vili v glavnem mestu Brazilija. Aretacijo je odobril Vrhovni zvezni sud in je povezana s pogoji Bolsonarovega hišnega pripora.

Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Brazilski zvezni policisti so aretirali nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara iz preventivnih razlogov, saj so se bali, da bo pobegnil in se izognil 27-letni zaporni kazni zaradi poskusa državnega udara. Donald Trump je aretacijo označil za "zelo slabo". Aretacija je sprožila molitvene shode in preizkušnjo za brazilsko demokracijo.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Vrhovno sodišče Španije je državnega tožilca Álvara Garcío Ortiza obsodilo zaradi razkritja skrivnosti in ga za dve leti izključilo iz opravljanja funkcije. Vlada je sporočila, da spoštuje sodbo, vendar se z njo ne strinja, in napovedala, da bo v kratkem imenovala novega državnega tožilca. Santiago Abascal, vodja stranke Vox, je izjavil, da bo zaradi tega v zaporu končal tudi premier Sánchez.

Ljudska stranka (PP) bo decembra na senatno komisijo za preiskavo primera Koldo poklicala Santosa Cerdána, nekdanjega sekretarja za organizacijo PSOE, in njegovega namestnika Juanafrana Serrana. PP želi od Cerdána izvedeti, kakšno vlogo je imel Pedro Sánchez v tem korupcijskem sistemu. Cerdán se bo lahko izognil odgovarjanju na vprašanja senatorjev, saj ga preiskuje Vrhovno sodišče.

Sodnik španskega vrhovnega sodišča Leopoldo Puente je odpravil tajnost preiskave proti nekdanjemu sekretarju organizacije PSOE Santosu Cerdánu zaradi domnevnih nepravilnosti pri dodeljevanju javnih naročil. V povezavi s tem je obtožil tri nove preiskovance, povezane s podjetjem Acciona, med katerimi je tudi nekdanji izvršni direktor Justo Vicente Pelegrini. Preiskava se osredotoča na domnevno plačevanje provizij v zameno za dodelitev javnih del podjetju Acciona.

Brazilsko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zoper zaporno kazen, ki mu je bila naložena zaradi načrtovanja državnega udara. Vsi štirje sodniki, ki so ocenjevali pritožbo, so glasovali za njeno zavrnitev, poročajo brazilski mediji.

Bolivijsko vrhovno sodišče je razveljavilo 10-letno zaporno kazen nekdanji začasni predsednici Jeanine Áñez, ki je bila obsojena zaradi domnevnega državnega udara leta 2019. Sodišče je odredilo njeno takojšnjo izpustitev iz zapora v La Pazu.

Španska enota za boj proti korupciji (UCO) je preiskovala povezave med Koldom Garcío, svetovalcem Joséja Luisa Ábalosa, in Ángelom Víctorjem Torresom, takratnim predsednikom Kanarskih otokov, zdaj pa ministrom za teritorialno politiko. Preiskava se osredotoča na nakup mask podjetja Soluciones de Gestión med pandemijo covida-19. Poročilo UCO razkriva sporočila med Torresom in Garcío, ki kažejo na Garcíin vpliv na visoke uradnike. Kljub temu, iz vladnih virov poročajo, da so glede poročila UCO o Torresu 'mirni, zadovoljni in jezni hkrati'.

V Španiji se je začel zgodovinski proces proti državnemu tožilcu, ki je obtožen uhajanja informacij. Ta pravni primer postavlja v občutljiv položaj socialističnega premierja in predstavlja precedens v španski pravosodni zgodovini.

Celia Rodríguez, delavka PSOE, je na sodišču pričala, da je Koldo García centraliziral in distribuiral izplačila v gotovini ekipi Joséja Luisa Ábalosa. Izjave Rodríguezeve in nekdanjega vodje financ stranke podpirajo različico PSOE o plačilih v gotovini in Koldovi vlogi pri upravljanju sredstev sekretariata.

Predsednik španskega ustavnega sodišča, Cándido Conde-Pumpido, je v Madridu na svetovni konferenci o ustavnem pravosodju izpostavil izzive, s katerimi se sooča ustavno sodišče, vključno s kritikami drugih državnih organov in težavami pri izvrševanju odločitev. Poudaril je, da ima ustavno sodišče zadnjo besedo in da njegove odločitve ne morejo biti predmet preizpraševanja s strani drugih sodišč, s čimer se je posredno odzval na vprašanja v zvezi z zakonom o amnestiji in opozoril vrhovno sodišče.

Španska socialistična stranka (PSOE) je predložila dokumente vrhovnemu sodišču, ki kažejo, da je stranka med letoma 2017 in 2024 dvignila skoraj milijon evrov gotovine. Sredstva so bila namenjena zvezni izvršilni komisiji. PSOE trdi, da so vsi gotovinski izdatki upravičeni in da nikoli niso poslovali z bankovci za 500 evrov. Dokumentacija je bila posredovana kot odgovor na preiskavo domnevne korupcijske sheme, v katero naj bi bili vpleteni Santos Cerdán, José Luis Ábalos in Koldo García.

Sodnik španskega vrhovnega sodišča Leopoldo Puente je ponovno zavrnil zahtevo za izpustitev nekdanjega sekretarja za organizacijo PSOE Santosa Cerdána, ki je v preventivnem priporu od 30. junija. Sodnik je zavrnil trditve o 'primerjalni škodi' med Cerdánom ter Joséjem Luisom Ábalosom in Koldom Garcío, saj meni, da so ukrepi različni zaradi različnih situacij posameznikov. To je že četrta zavrnitev za Cerdána.

Venezuelanski režim Nicolása Madura je predlagal odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi domnevnega spodbujanja intervencije ZDA. López je to označil za arbitrarnost in dejal, da Maduro to počne, ker izraža mnenje, ki ga delijo številni Venezuelci – željo po svobodi. Poudaril je, da v zgodovini Venezuele še ni prišlo do odvzema državljanstva in da gre za poskus ustrahovanja Venezuelcev doma in v tujini. López je tudi kritičen do kolumbijskega predsednika Petra, češ da mu je ohranitev Madura na oblasti v interesu.

Sodnik Leopoldo Puente z Vrhovnega sodišča je kot priči pozval nekdanjega vodjo socialistične stranke PSOE, Mariana Morena, in uslužbenko iz Ferraza zaradi preiskave možnih gotovinskih plačil, ki naj bi jih prejemala José Luis Ábalos in Koldo García.

Špansko vrhovno sodišče je podprlo odločitev vlade, da ne razkrije vseh dokumentov v zvezi z vohunjenjem CNI (Španski nacionalni obveščevalni center) nad nekdanjim katalonskim predsednikom Perejem Aragonèsom s programom Pegasus. Sodišče je zavrnilo zahtevo Generalitata (katalonske vlade) po popolni razkritju dokumentacije, da bi zaščitilo delovanje CNI in varnost državljanov ter stabilnost pravne države. Razkritje bi po mnenju sodišča zmanjšalo učinkovitost CNI in ustvarilo "cone tveganja" v državi.

V Kamerunu je Fronta za nacionalno odrešenje (FSNC) zanikala vpletenost Ouaissou Issa, regionalnega koordinatorja za Littoral, v nedavne nemire v Douali, in obsodila kampanjo dezinformiranja, ki naj bi ciljala nanj. V Senegalu pa se je Habib Sy, predsednik upravnega odbora Senelec, odzval na obtožbe, da gradi štirinadstropno stavbo v soseski Keur Gorgui v Dakarju, z vložitvijo tožbe.

Brazilsko vrhovno sodišče je ponovno odprlo preiskavo proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je bila leta 2022 arhivirana. Preiskava skuša ugotoviti, ali je Bolsonaro kot ultradesničarski voditelj spodbujal nedopustno vmešavanje v delo zvezne policije. Novi dokazi so upravičili potrebo po preiskavi.

Podjetnica Carmen Pano je v senatu ponovno potrdila, da je PSOE izročila 90.000 evrov v gotovini. José Luis Ábalos se je pred sodnikom odločil, da bo molčal v zvezi s preiskavo primera Koldo. PP pa namerava sočasno z obletnico poplav DANA izvesti zaslišanje Sáncheza v senatu glede primera Koldo.

Špansko vrhovno sodišče je zaprosilo Evropski parlament za odvzem imunitete evropskemu poslancu Alviseju Pérezu, znanemu tudi kot Luis Pérez Fernández. Sodišče želi Péreza preiskati zaradi domnevnega nezakonitega financiranja njegove kampanje za evropske volitve s strani stranke Se Acabó la Fiesta (SALF). Sumi se, da je Pérez prejel 100.000 evrov od poslovneža. To je že drugi zahtevek sodišča za odvzem imunitete Pérezu, ki ima odprte še tri druge postopke na sodišču.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Joséja Luisa Ábalosa za zamenjavo odvetnika, češ da gre za poskus izigravanja zakona. Sodnik Leopoldo Puente je zavrnitev utemeljil s sumom prevare in napovedal, da bo ponovno preučil previdnostne ukrepe zoper nekdanjega ministra.

Špansko vrhovno sodišče je odobrilo vdovsko pokojnino moškemu iz Madrida, ki se zaradi razglasitve pandemije covida-19 ni mogel poročiti s svojo partnerko, s katero je živel 20 let. Par je imel dovoljenje za poroko, ki bi jo opravil notar, vendar je bila poroka odpovedana tri dni pred razglasitvijo izrednega stanja.

Minister brazilskega vrhovnega sodišča (STF), Luís Roberto Barroso, je napovedal svojo upokojitev. Predsednik Luiz Inácio Lula da Silva bo tako lahko imenoval že tretjega ministra v tem mandatu. Časnik Gazeta do Povo poroča tudi o tem, kakšno pokojnino bo Barroso prejemal.

V Mehiki je reforma zakona o amparu sprožila polemike v senatu, saj je Morena priznala 'napako' v prehodnem členu, ki bi omogočal retroaktivno uporabo novega zakona. Opozicija zahteva ustavitev reforme. Predsednica Claudia Sheinbaum zaupa, da bodo poslanci popravili zakon. Poleg tega poslanci Morene in PT zahtevajo, da se rekrutiranje otrok in mladostnikov kriminalizira kot posebno kaznivo dejanje, saj menijo, da ni dovolj zaostriti kazni za korupcijo otrok v nasilnih dejavnostih, povezanih z organiziranim kriminalom. V Dominikanski republiki je Komisija za pravosodje predstavila poročilo o spremembi kazenskega postopka.

Špansko ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo pritožbo Carlesa Puigdemonta proti odločitvi vrhovnega sodišča, da mu ne prizna amnestije za obtožbe o poneverbi. Sodišče ni ugodilo zahtevi za takojšnjo ukinitev pripornega naloga. Odločitev o pritožbi bo sprejeta po preučitvi stališča evropskega sodišča.

Brazilski predsednik Lula da Silva je objavil odprto pismo in v članku v New York Timesu odločno odgovoril na kritike Donalda Trumpa glede obsodbe Jairja Bolsonara. Lula je ZDA obtožil, da si prizadevajo za nekaznovanost Bolsonara z uvajanjem carin in sankcij. Poudaril je, da Brazilija ne bo sprejemala pritiskov, vendar ostaja odprta za dialog. Lula je izrazil ponos nad odločitvijo brazilskega vrhovnega sodišča in ponovil, da suverenost in demokracija Brazilije nista predmet pogajanj.

Jair Bolsonaro, obsojen na 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara, je zapustil bolnišnico DF Star, kjer je bil na zdravljenju kožnih lezij. Pred tem je začasno zapustil hišni pripor v Brasiliji, da bi opravil medicinski postopek v bolnišnici.

V Franciji potekajo množični protesti pod geslom "Blokirajmo vse", ki izražajo nezadovoljstvo javnosti nad varčevalnimi ukrepi predsednika Emmanuela Macrona. Stotine mobilizacij po vsej državi kaže na široko nasprotovanje njegovi politiki. Macronova vlada se je soočila s poskusom nezaupnice, kar je še dodatno poglobilo krizo. Protestno gibanje zajema državo in predstavlja velik izziv za francoskega predsednika.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara. Donald Trump je obsodbo označil za neupravičeno in jo primerjal s poskusom, ki so ga izvedli proti njemu. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu v Braziliji. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo Bolsonara, ki je bil spoznan za krivega organiziranja kriminalne združbe.

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na 27 let in 3 mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Sodišče je ugotovilo, da je Bolsonaro poskušal spodkopati demokratični red in obdržati oblast.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so obsodili na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Sodeloval naj bi z vojsko in zavezniki. Bolsonaro je prvi nekdanji predsednik Brazilije, ki je bil obsojen zaradi poskusa državnega udara.

V Braziliji poteka sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara 8. januarja 2023. Vrhovno zvezno sodišče (STF) je začelo glasovanje o obsodbi Bolsonara in drugih obtoženih. Sodnik Alexandre De Moraes je glasoval za obsodbo Bolsonara, medtem ko je sodnik Luiz Fux glasoval za oprostitev Bolsonara, vendar je obsodil Braga Neta. Sojenje bo predvidoma zaključeno v prihodnjih dneh, pričakuje pa se še glasovanje drugih sodnikov. Bolsonaro je obtožen vodenja kriminalne organizacije, ki je poskušala strmoglaviti brazilsko vlado.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je soočil s protesti v Washingtonu, kjer so ga primerjali s Hitlerjem. Ponovno je sprožil razpravo o varnosti cepiv, medtem ko se v Oregonu razmišlja o napotitvi Nacionalne garde zaradi protestov. Eric Swalwell je Trumpa obtožil normalizacije nasilja. V Braziliji pa se Jairu Bolsonaru obeta sojenje zaradi domnevnega poskusa državnega udara po porazu na volitvah 2022.

Sodnik vrhovnega sodišča Luiz Fux je glasoval za oprostitev Jairja Bolsonaroja vseh obtožb, povezanih s poskusom državnega udara. S tem je razmerje glasov v sojenju 2 proti 1 za obsodbo. Sodnik je obsodil politično motiviranost sojenja.

Brazilsko vrhovno sodišče obravnava primer, v katerem je obtožen Jair Bolsonaro zaradi poskusa državnega udara. Dva sodnika vrhovnega sodišča sta že glasovala za obsodbo Bolsonara. Če bo petčlanski senat do konca tedna potrdil obsodbo, bi lahko bil Bolsonaro obsojen.