APDEJT.si

Zaradi ameriške trgovinske politike in uvedbe 15-odstotnih carin na skoraj vse evropske izdelke, avstrijsko gospodarstvo občutno trpi, kljub relativno majhni neposredni odvisnosti od ZDA. Po izračunih inštitutov ASCII in Wifo, grozi Avstriji 0,31-odstotni padec BDP. Neposredne izgube zaradi manjšega izvoza v ZDA so ocenjene na 0,1 odstotka BDP, posredne pa na 0,2 odstotka. Zmanjšanje izvoza partnerskih držav v ZDA vpliva na potrebo po manj dobavah, kar lahko zmanjša dodano vrednost industrije za 0,56 odstotka. Najbolj so prizadete kovinska, kemična industrija in strojegradnja.

Avstrijsko gospodarstvo je v tretjem četrtletju pokazalo le minimalno rast. Bruto domači proizvod (BDP) se je po hitri oceni Gospodarskega inštituta (Wifo) realno povečal za samo 0,1 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa je rast znašala 0,6 odstotka. Wifo to dinamiko ocenjuje kot 'počasno na široki osnovi'.

Francoska gospodarska rast se je v tretjem četrtletju 2025 pospešila in dosegla 0,5 %, kar je več od pričakovanj. K rasti so prispevale predvsem izvozne aktivnosti. Inštitut Insee je objavil podatke, ki kažejo na pospešitev rasti v primerjavi s prvima dvema četrtletjema leta, ko je bila rast 0,3 % oziroma 0,1 %.

Avstrijski inštitut za ekonomske raziskave (Wifo) napoveduje, da se bodo cene hrane v Avstriji letos v povprečju zvišale za 3,8 odstotka, leta 2026 pa za 3,2 odstotka. K splošni inflaciji naj bi se rast cen hrane ponovno bolj prispevala od junija dalje. Največja rast cen v letošnjem letu pa se pričakuje pri energiji in storitvah.

Avstrijsko gospodarstvo se po napovedih strokovnjakov počasi izvija iz recesije, vendar inflacija ostaja visoka. Inštitut za višje študije (IHS) in Ekonomski inštitut (WIFO) sta popravila svoje gospodarske napovedi za tekoče leto, pričakujeta pa rahlo gospodarsko rast namesto prvotnega ničnega ali minimalnega povečanja. Kljub temu pa ne pričakujeta velikega gospodarskega preobrata.

Finančni minister Markus Marterbauer (SPÖ) je zavrnil predlog vodje Wifo Gabriela Felbermayrja o znižanju davka na dodano vrednost (DDV) na živila. Marterbauer je poudaril, da je boj proti inflaciji ena najpomembnejših prioritet vlade, hkrati pa je treba strogo izvajati proračun. Poudaril je, da si znižanja DDV na živila ne morejo privoščiti.

Direktor avstrijskega Inštituta za ekonomske raziskave (Wifo), Gabriel Felbermayr, je pozitivno ocenil dogovor o kolektivnih pogodbah v kovinski industriji, ki je nižji od inflacije. To po njegovem mnenju koristi Avstriji kot gospodarski lokaciji in kaže na delovanje socialnega partnerstva. Kljub temu Felbermayr meni, da avstrijski proračun še zdaleč ni odporen na krize in da je situacija glede proračuna "nezadovoljiva".

Gabriel Felbermayr, vodja avstrijskega gospodarskega inštituta Wifo, se je zavzel za znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na živila in najemnine kot učinkovit ukrep proti zaznani draginji v Avstriji. Predlaga, da bi se v zameno lahko zvišala višja stopnja DDV. Znižanje DDV na osnovne življenjske potrebščine naj bi olajšalo finančno breme gospodinjstev.

Avstrijski inštitut za ekonomske raziskave (WIFO) je v svojem najnovejšem poročilu predstavil ne najbolj optimistično sliko gospodarske situacije v Avstriji. Čeprav je zaznati izboljšanje razpoloženja, se to ne odraža v opazni gospodarski rasti. Inflacija je v prvi polovici leta presegala povprečje evroobmočja za približno eno odstotno točko, kar kaže na nadaljnje gospodarske izzive.

Avstrijsko gospodarstvo se ne pobira, saj recesija v proizvodnem sektorju se nadaljuje. Visoke cene električne energije in drage storitve še naprej spodbujajo inflacijo. Rast je opazna le v javnem sektorju. Čeprav se je zaposlenost povečala zaradi dviga upokojitvene starosti za ženske, se brezposelnost kljub temu povečuje. Gospodarski inštitut Wifo ne napoveduje kmalu izboljšanja razmer.

Predlog avstrijskega finančnega ministra Markusa Marterbauerja (SPÖ), da bi se proti draginji borili s posegi v cene živil, je naletel na skepso med ekonomisti. Strokovnjaki iz WIFO in IHS dvomijo tudi o smiselnosti znižanja davka na dodano vrednost. Trgovinska zveza kot glavni problem vidi »avstrijski dodatek« industrije. Julijska inflacija se je sicer povzpela na 3,5 odstotka.

Tehnološki velikan Bosch je v Nemčiji, predvsem na raziskovalnih lokacijah, kot je Renningen, ponovno napovedal obsežno krčenje delovnega časa in plač za zaposlene, kar bo vplivalo na skupno 600 delavcev v Niedersachsenski in Baden-Württembergu, kot ukrep za zmanjšanje stroškov.