APDEJT.si

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal poseben proračun v višini 40 milijard dolarjev za nakup orožja, vključno z izgradnjo obrambnega sistema "Tajvanska kupola", ki bo imel visoko raven zaznavanja in prestrezanja. Ta poteza sledi naraščajočim napetostim s Kitajsko in prizadevanjem ZDA, da bi Tajvan povečal svojo obrambno porabo. Sredstva bodo razporejena v osmih letih, od 2026 do 2033, in so del strategije za soočanje s kitajskimi grožnjami invazije.

Tajvansko predsedstvo je zanikalo, da bi predsednik Lai Ching-te potrdil, da Kitajska načrtuje invazijo na Tajvan leta 2027, kot so poročali nekateri mediji. Predsednik se je skliceval na ameriška poročila, ki omenjajo leto 2027 kot časovno točko, ko naj bi bila kitajska vojska pripravljena na napad. Opozicijska stranka, Tajvanska ljudska stranka, je kritizirala Laija, da s takšnimi izjavami seje strah in da ne upošteva mednarodnih ocen.

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval k obnovi območja Gaze pod načelom "Palestinci upravljajo Palestino" in pozval mednarodno skupnost k spodbujanju obsežne in trajne prekinitve ognja. Poudaril je, da palestinsko vprašanje vpliva na mednarodno pravičnost in da bi morala mednarodna skupnost popraviti zgodovinske krivice in braniti pravičnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga pozval k pospešitvi in povečanju nakupov ameriškega blaga. Xi Jinping naj bi se s tem "načeloma strinjal". Kitajski predsednik je med telefonskim pogovorom s Trumpom opozoril tudi glede Tajvana.

Devet poslancev iz južnih okrajev je pozvalo k hitri obravnavi vladnega predloga zakona o finančni razdelitvi, trdeč, da je bil z blokado predloga južnim okrajem odvzet boj za pravičnost. Poslanec Li Kun-cheng je vprašal ministra Liang Wen-jieja, ali bi se lahko Xi Jinping, če bi se poročil s Tajvanko, potegoval za predsednika.

Tajvan je napovedal rekordno povečanje obrambnih izdatkov v višini približno 34 milijard evrov kot odgovor na naraščajoči vojaški pritisk Kitajske, pri čemer bo novi proračun namenjen povečanju proizvodnje in zalog streliva, s sodelovanjem ZDA pa bodo vzpostavili avtomatizirano linijo za proizvodnjo 155-milimetrskih granat. Obrambni minister je poudaril, da "investiranje v obrambo pomeni investiranje v mir", predsednik Lai Ching-te pa je izjavil, da Kitajska s svojimi grožnjami sosednjim državam ne ravna kot odgovorna velesila. V stranki DPP (Demokratična progresivna stranka) pa je邱建富 predlagal, da bi morali zakonodajalci ostati v parlamentu, razen če ni dovolj talentov za zamenjavo, pri čemer se ostali strinjajo, da mora biti volja ljudstva na prvem mestu. Obenem se pojavljajo polemike glede predlaganih sprememb zakona o državljanstvu, ki jih podpira predsednik Tajvanskega centra za preverjanje dejstev.

Jonathan A. Czin, pisec za Foreign Affairs, poroča, da je kitajski voditelj Xi Jinping premagal predsednika Donalda Trumpa in zdaj žanje nagrade. Kljub Trumpovim obljubam o gospodarskem napadu na Kitajsko po njegovi vrnitvi v predsedniški stolček, je Peking užival izjemno močno leto diplomacije. Trump je stopnjeval trgovinsko vojno s Kitajsko, uvedel široke tarife, na katere se je Peking hitro odzval s povračilnimi ukrepi. Novembrska pogajanja so privedla do začasnega premirja, vključno z nekaterimi znižanji tarif, vendar se trgovinski konflikt nadaljuje. Czin ugotavlja, da Kitajska ni popustila kljub Trumpovim grožnjam.

Donald Trump bo aprila obiskal Kitajsko po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom, v katerem sta voditelja razpravljala o trgovini, varnosti in prihodnjem državniškem obisku. Trump je sprejel povabilo na srečanje v Pekingu.

Ameriški predsednik Trump se je pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, pri čemer je Ši izjavil, da je "vrnitev Tajvana" del povojne mednarodne ureditve. Svet za kitajske zadeve je te trditve zavrnil kot izkrivljanje zgodovine druge svetovne vojne. Medtem je ameriški finančni minister potrdil, da je Trump sam poklical Ši Jinpinga in ponovil stališče ZDA glede Tajvana. Japonska naj bi popuščala glede Tajvana, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na njen položaj.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

V Abu Dabiju so se nadaljevali pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o mirovnem načrtu za Ukrajino. Ameriški uradnik je za BBC potrdil, da se bodo sestali z ruskimi predstavniki. Donald Trump je napovedal, da bo aprila obiskal Peking po telefonskem pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Konservativni poslanci so kritizirali premierja Marka Carneyja zaradi njegovih prezirljivih komentarjev o zastalih trgovinskih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Carney je na vprašanje novinarjev v Johannesburgu, kdaj je zadnjič govoril s Trumpom, odgovoril: »Koga briga?«.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

Kitajski predsednik Ši Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama. Ši je poudaril, da je vrnitev Tajvana Kitajski ključnega pomena za povojni mednarodni red.

Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.

Donald Trump je napovedal obisk Kitajske aprila po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom. Voditelja sta razpravljala o Tajvanu in Ukrajini, ter o trgovinskih odnosih.

Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Čeprav so srečanja držav G20 pomembna tudi za Kitajsko, odsotnost predsednika Xi Jinpinga na tokratni konferenci ne bi smela biti preveč poudarjena. Dogodek je bil tradicionalno pomemben za Kitajsko, zato je odsotnost opazna, vendar ne pomeni nujno spremembe kitajske zunanje politike.

Vietnamski premier Pham Minh Chinh se je v Johannesburgu srečal z južnoafriškimi organizacijami in podjetji s ciljem spodbujanja gospodarskega sodelovanja. Pozval je k okrepitvi poslovnih vezi med državama za skupne uspehe. Vietnam in Južna Afrika sta dvignila dvostranske odnose na raven strateškega partnerstva. Premier Chinh se je srečal tudi z južnoafriškim podpredsednikom Paulom Mashatilejem.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Član predsedstva SNS Petar Petković je vodil delegacijo SNS na srečanju v Pekingu s člani Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (KPK). S funkcionarji KPK so razpravljali o okrepitvi partijskega sodelovanja, ki temelji na odnosih med predsednikoma Srbije in Kitajske, Aleksandrom Vučićem in Si Džinpingom. Petković je poudaril, da dokler je Vučić na čelu Srbije, prijateljstva s Kitajsko ne bo mogel nihče prekiniti.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da se ZDA pogovarjajo z Južno Afriko o možni udeležbi na vrhu G20, potem ko so sprva bojkotirale dogodek. Kljub temu Južna Afrika obtožuje ZDA "prisile z odsotnostjo", ZDA pa trdijo, da vrh ne more izdati končne izjave brez njihove prisotnosti in da prioritete vrha nasprotujejo ameriški politiki. Uradnik Bele hiše je dejal, da se bo predstavnik ameriškega veleposlaništva udeležil uradne predaje ob koncu vrha G20 v Johannesburgu, vendar ne bo sodeloval v pogovorih.

Japonski spletni uporabniki so uporabili "zvokovne posnetke žalitev predsednika Xija", da bi se uprli Kitajski in podprli vstop Tajvana v CPTPP. Hkrati strokovnjaki razpravljajo o spremembah v kitajskih načrtih za napad na Tajvan, pri čemer poudarjajo ključno vlogo Japonske pri obrambi Tajvana.

Nizozemska je popustila v sporu glede dobave čipov za avtomobilsko industrijo in s tem poslala pozitiven signal Pekingu. Odločila se je, da bo vrnila nadzor nad podjetjem za proizvodnjo čipov Nexperia.

Kitajski predsednik Xi Jinping se prihodnji teden ne bo udeležil vrha G-20 v Johannesburgu, kar je udarec za gostiteljico Južno Afriko. Srečanja se ne bo udeležil niti ameriški predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo namesto njega prisoten premier Li Qiang, ne da bi navedlo razlog za Xi-jevo odsotnost. Zaradi odsotnosti Xija bo srečanje potekalo brez voditeljev dveh največjih svetovnih gospodarstev, poleg tega pa se ga ne bo udeležil niti ruski predsednik, čigar potovanja so omejena z nalogom ICC.

Po srečanju med Zheng Liwen in Huang Guochangom, ki je sprožilo razprave o morebitni koalicijski vladi, je Hou Youyi poudaril pomen skupnih vrednot pri političnem sodelovanju. Zheng Liwen je napovedala stroge strankarske ukrepe za tiste, ki bi ovirali sodelovanje med strankama. Huang Guochang je dejal, da različna stališča ne ovirajo sodelovanja. V Kuomintangu so se pojavili pomisleki glede 'prehitrih' izjav Zheng Liwen in strah pred negativnim vplivom na volitve leta 2026, pri čemer so nekateri napovedali morebiten 'boj za obrambo predsednice'. Huang Guochang je trdil, da ga je Su Qiaohui spodbujala k vztrajanju pri kandidaturi za župana Novega Tajpeja, kar je Su Qiaohui zanikala.

Kitajska se je vrnila na ameriški trg soje in kupila 20 tovornih pošiljk, potem ko je zaradi trgovinskega sporazuma med Trumpom in Xijem prišlo do premora. To se je zgodilo po obdobju nestabilnosti, ki so ga zaznamovali tako nakupi kot prekinitve nakupov ameriške soje.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Džajšankarjem. Srečanje je potekalo v Predstavniškem kabinetu Senatske palače. Džajšankar je bil v Moskvi zaradi udeležbe na zasedanju.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Novi podatki ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) so sprožili dvome o tem, ali bo Kitajska dejansko kupila milijone ameriških soje, kot je administracija Donalda Trumpa napovedala po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Poročilo USDA je pokazalo le dva kitajska nakupa ameriške soje po vrhu v Južni Koreji, ki sta znašala 332.000 metričnih ton. To je precej manj od 12 milijonov metričnih ton, za katere je sekretarka za kmetijstvo Brooke Rollins dejala, da se je Kitajska zavezala, da jih bo kupila do januarja, in daleč od 25 milijonov metričnih ton.

Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.

鄧萬華, kitajska državljanka, ki je bila leta 2022 izvoljena za vodjo vasi 學田 v 富里鄉 na Tajvanu, je bila 1. avgusta letos razrešena s položaja, ker ni opustila kitajskega državljanstva. Pritožila se je okrožni vladi 花蓮, ki je sedaj razveljavila prvotno odločbo.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil tesnejše vezi s Tajsko med prvim obiskom tajskega kralja na Kitajskem. Poudaril je, da sta državi kot "družina" in obljubil "krepitev strateške usklajenosti" s Tajsko.

Po poročanju Bloomberga, Financial Timesa in ruskih medijev se kitajski predsednik Xi Jinping ni udeležil vrha G20 v Južni Afriki. Namesto njega je Kitajsko zastopal premier Li Qiang.

Francoski predsednik Emmanuel Macron razmišlja o povabilu kitajskega predsednika Xi Jinpinga na vrh skupine G7, ki bo julija 2026 potekal v Évian-les-Bainsu v Franciji.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Obsežne čistke v kitajski vojski, ki jih je izvedel Xi Jinping, kažejo na zaskrbljenost glede korupcije in učinkovitosti jedrskih sil. Spremembe se dogajajo v času, ko tako Kitajska kot ZDA uvajajo pomembne preobrazbe v svojih vojskah.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je zavezal povečati uvoz iz Španije in poglobiti trgovinsko sodelovanje z Madridom v Latinski Ameriki. To se je zgodilo v času naraščajočih napetosti z Evropo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Fox News izjavil, da trenutna ureditev Bele hiše ne omogoča gostitev državniških obiskov na najvišji ravni, vključno s sprejemom kitajskega predsednika Si Džinpinga. Trump meni, da Bela hiša ni primerna za dostojno gostitev tako pomembnega gosta.

Združene države Amerike so znižale carine na kitajski uvoz po trgovinskem sporazumu med predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Kitajska je napovedala omejitve pri izvozu kemikalij, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo fentanila, kar je bila ključna tema pogovorov med državama, da bi ublažili trgovinsko vojno.

Xi Jinping si prizadeva zgraditi Kitajsko, ki se bo zanašala nase, kar predstavlja izziv za ZDA. Poudarek je na krepitvi domače proizvodnje in zmanjševanju odvisnosti od tujine, zlasti na področju tehnologije. To zahteva prilagoditev ameriške strategije in pripravljenost na spremembe v globalnem gospodarskem in političnem okolju.