APDEJT.si

Britanski premier Keir Starmer se je v Mumbaju srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem. Poudarila sta pomen trgovinskega sporazuma med državama, ki naj bi po Starmerjevih besedah bil izhodišče za dvosmerno gospodarsko rast. Modi je srečanje označil za zgodovinsko, odnose med državama pa za polne energije.

Hrvaški minister za obrambo Ivan Anušić je izjavil, da je Brodosplit enostransko prekinil pogodbo z Ministrstvom za obrambo za gradnjo treh obalnih patruljnih ladij zaradi previsoke cene. Predsednik uprave Brodosplita, Tomislav Debeljak, je sprva izrazil željo po izpolnitvi pogodbe, vendar si je kasneje premislil zaradi naraščajočih stroškov. Prekinitev pogodbe pomeni, da bo hrvaška mornarica ostala brez novih patruljnih ladij.

Švedski minister za obrambo Pål Jonson je s svojo delegacijo prispel v Mogadiš, kjer so ga sprejeli visoki predstavniki somalijske vlade, vključno z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo Cumarjem Alijem Cabdijem in namestnikom poveljnika oboroženih sil, generalom Maadayem Nureyjem Sheekhom Ufurowom. Minister Fiqi se je v Mogadišu srečal s švedskim kolegom Jonsonom, s katerim sta razpravljala o krepitvi dvostranskega sodelovanja.

Indijski minister za obrambo Rajnath Singh je sporočil, da je Indija v fiskalnem letu 2024–25 nabavila vojaško opremo v vrednosti 1,20 bilijona ₹. Povečanje nabave domače opreme odraža indijsko naraščajočo samozavest in pripravljenost na sodobne varnostne izzive. Singh je poudaril, da je vlada v zadnjih desetih letih sprejela več političnih pobud za spodbujanje domačega oblikovanja, razvoja in proizvodnje obrambne opreme. Prav tako je izpostavil cilje obrambnega sektorja za uresničitev indijskega cilja postati razvita država do leta 2047.

Premier Narendra Modi je odprl zadnjo fazo linije 3 podzemne železnice v Mumbaju, ki povezuje južni in osrednji del Mumbaja, vključno s povezavo do letališč. Projekt je stal približno 12.200 milijonov rupij. Ob tem je premier pozval državljane, naj podpirajo domače izdelke ('Swadeshi') in indijske delavce. Prav tako je bila predstavljena aplikacija 'Mumbai One', prva integrirana aplikacija za mobilnost, ki povezuje 11 javnih transportnih sistemov.

Nemška gospodarska ministrica želi okrepiti domačo industrijo dronov in Nemčijo pozicionirati kot vodilno državo v razvoju in proizvodnji dronov. Ta poteza sledi nedavnemu porastu incidentov, v katere so vpleteni droni. Pistorius namerava o teh incidentih razpravljati v Nacionalnem varnostnem svetu.

Volodimir Zelenski je ponovno kritiziral Zahod zaradi pomanjkanja ustreznega odziva na ruske napade z droni, bombami in raketami na Ukrajino. Izpostavil je, da Zahod ne nudi adekvatnega odgovora na te napade.

Pakistan je Združenim državam Amerike ponudil gradnjo in upravljanje pristanišča v Pasniju na Arabskem morju. Svetovalci pakistanskega načelnika generalštaba, generala Asima Munirja, so se obrnili na ameriške uradnike s predlogom, ki vključuje dostop do pakistanskih zalog kritičnih mineralov. Cilj je omogočiti ameriškim investitorjem gradnjo in upravljanje terminala, kar bi Washingtonu zagotovilo strateško prisotnost v regiji.

Po poročanju več virov, vključno z Reutersom in Financial Times, Združene države Amerike verjetno ne bodo Ukrajini dobavile raket Tomahawk. Obstajajo dvomi v administraciji Donalda Trumpa glede učinkovitosti teh raket pri spreminjanju poteka konflikta. Namesto Tomahawkov bi lahko ZDA Ukrajini ponudile rakete z manjšim dosegom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron svari pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Ruska propaganda se, po vdoru dronov in bojnih letal v Natov zračni prostor, prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost prebivalstva zaradi vojne. Igor Grosu, vodja PAS v Moldaviji, opozarja, da se Rusija ne bo odpovedala vplivu v regiji in bo nadaljevala s propagando.

Poljski operater plinovodov PERN bo podpisal predhodni sporazum z obrambnim ministrstvom za razširitev gorivnih plinovodov in njihovo povezavo z mrežo NATO. Cilj je priključitev na srednjeevropski cevovodni sistem NATO (CEPS) za oskrbo vojakov z gorivom.

Poljski mejni stražarji so v sredo opazili rusko ladjo v bližini plinovoda pri Ščečinu na severu Poljske, je sporočil tiskovni predstavnik poljskega notranjega ministrstva. Dogodek je sprožil zaskrbljenost v državi.

Evropska komisija namerava v projekt posojil za reparacije Ukrajini vključiti države G7. Belgija zahteva podpisana jamstva EU, preden bo dovolila zaseg ruskega premoženja, ki je v veliki meri shranjeno pri Euroclear v Belgiji. Pričakuje se, da bo EU o uporabi ruskega premoženja za pomoč Ukrajini odločala oktobra.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, zlasti glede njene 'flote senc', s ciljem omejitve ruske sposobnosti financiranja vojne. Napovedal je srečanje evropskih načelnikov štabov zaradi odkritja ruskega tankerja, ki je pod sankcijami EU, v bližini Danske, v povezavi s preleti dronov. Evropski voditelji so se na srečanju v Koebenhavnu osredotočili na krepitev evropske obrambe proti hibridnim grožnjam in floti senc.

Francoska policija je aretirala kapitana in prvega častnika sankcioniranega tankerja »Boracay«, ki naj bi deloval za rusko "floto senc". Predsednik Macron je tanker že prej povezal z rusko floto, ki se uporablja za izogibanje sankcijam. Kapitanu bodo sodili februarja zaradi domnevne kršitve, povezane z obnašanjem posadke.

Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.

Emmanuel Macron je ponovil, da "nič ni izključeno" glede odziva, če rusko letalo krši evropski zračni prostor. Poudaril je, da se Evropa nahaja v konfrontaciji z Rusijo in ne sme biti nobene slabosti. Spomnil je na svojo izjavo z 24. septembra, kjer je dejal, da bi morale države Nata okrepiti svoj odgovor v primeru novih ruskih provokacij, kot so se zgodile v preteklosti na Poljskem in v Romuniji. Poleg tega ni izključil možnosti sestrelitve ruskega bojnega letala, ki bi vdrlo v evropski zračni prostor.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da večina držav Evropske unije za zaprtimi vrati soglaša z Madžarsko, da Evropa drsi v vojno. Poudaril je, da Madžarska ne želi deliti usode Ukrajine in nasprotuje njenemu članstvu v EU, ker meni, da bi to pomenilo vojno z Rusijo.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da lahko ena sama napaka sproži svetovni rat, in dodal, da Madžarska ne podpira članstva Ukrajine v Evropski uniji, ker bi to pomenilo vstop v vojno.

Francoska vojska je izvedla operacijo na ruskem tankerju, ki je del tako imenovane "fantomske flote", zasidranem ob obali Saint-Nazaire. Tanker pluje pod zastavo Benina in je bil zadržan že nekaj dni. Preiskava poteka zaradi suma vohunjenja z droni.

Romunija in Ukrajina načrtujeta skupno proizvodnjo dron za zaščito vzhodnega krila Nata. Hkrati je Romunija napovedala strožji odziv na prihodnje kršitve zračnega prostora z droni, pri čemer bo v takšnih primerih zavzela "aktivno" držo in sestreljevala drone. Glede letal s posadko pa bo država ravnala bolj previdno. Romunski predsednik Nicușor Dan je poudaril, da Romunija sodeluje z Natom pri zagotavljanju varnosti zračnega prostora, pri čemer je zanikal, da bi ruske drone vdirale v zračni prostor Nata, razen v baltski regiji.

Združene države Amerike so se dogovorile z Južno Korejo o olajšanju vizumskih pravil za južnokorejske državljane, ki delajo na ameriških investicijskih projektih. ZDA bodo omogočile začasne vizume in odprle nove poti za pošiljanje delavcev. Ustanovljena bo tudi posebna enota v Seulu za obravnavo vizumskih vprašanj korejskih podjetij, ki vlagajo v ZDA. Dogovor je bil dosežen po nedavnem raciji na priseljence, ki je sprožila vprašanja o verodostojnosti ZDA kot investicijske partnerice. Kang Kyung-wha je bila uradno imenovana za južnokorejsko veleposlanico v ZDA.

EU voditelji so se sestali v Koebenhavnu, kjer so razpravljali o odzivu na nedavne vdore dronov in hibridno vojno, ki jo po opozorilu danske premierke Mette Frederiksen vodi Rusija. Razpravljali so tudi o financiranju Ukrajine. Romunska zunanja ministrica Oana Țoiu je potrdila, da Romunija in Ukrajina upata na hitro vzpostavitev skupne proizvodnje obrambnih dronov za domačo uporabo, EU in NATO.

Avstrijska obrambna ministrica Klaudia Tanner je napovedala, da bo avstrijska vojska kljub proračunskim omejitvam v letih 2025 in 2026 v obnovo vojaške infrastrukture vložila 650 milijonov evrov. Od leta 2020 je bilo v vojaško infrastrukturo investiranih že skoraj milijardo evrov, samo v letu 2025 pa bo namenjenih 250 milijonov evrov za različne gradbene projekte.

Češka vlada je soglasno potrdila predlog državnega proračuna za leto 2026, ki predvideva primanjkljaj v višini 286 milijard kron. Predlog vključuje povečanje prihodkov in odhodkov za približno 28 milijard kron v primerjavi s prvotnim predlogom ministrstva za finance. Proračun med drugim vključuje rekordne investicije v znanost in raziskave, povečane izdatke za obrambo ter sredstva za izgradnjo novih jedrskih blokov v Dukovanih.

Ukrajina je poslala vojaško misijo na Dansko, da bi delila svoje izkušnje v boju proti ruskim dronom. Nemčija bo s podporo norveških partnerjev Ukrajini leta 2025 dobavila še dva sistema zračne obrambe Patriot.

Grčija in Egipt sta podpisala memorandum o soglasju za električno povezavo GREGY, ki bo omogočila podmorsko povezavo med državama. Medtem je nemški obrambni minister Boris Pistorius izrazil zadržanost glede ideje o vzpostavitvi "zidu dronov" v Evropi, saj meni, da obstajajo druge prioritete. Evropska komisija je bila pozvana, da se odzove na množično sušenje gozdov jelke v grških gorah.

Laburistična stranka je napovedala 2,5 milijona funtov financiranja za nov razvojni center za varjenje v Glasgowu, potem ko je škotska vlada zavrnila podporo projektu. Sekretar za obrambo John Healey je kritiziral SNP, ker ni podprla delovnih mest v obrambi, in poudaril, da bo center podpiral ladjedelništvo in jedrsko obrambo. Novi center naj bi podpiral škotsko ladjedelniško industrijo.

Priprave na vrh Evropske unije, ki bo 1. oktobra, potekajo v znamenju naraščajočih napetosti, medtem ko Švedska krivi Rusijo za prelete dronov nad skandinavskimi letališči pred vrhom EU v Köbenhavnu. Švedski premier Ulf Kristersson je izrazil prepričanje, da je Rusija verjetno odgovorna za te aktivnosti, ki jih je označil kot poskus pošiljanja sporočila državam, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati je nemški zunanji minister Johan Vadeful v Varšavi pozval NATO k hladnokrvnosti pri obrambi zračnega prostora, v katerega vse pogosteje vdirajo ruski droni in bojna letala, da bi se izognili eskalaciji spopada v Ukrajini.

Azijske delnice so v ponedeljek večinoma zrasle po tem, ko je Wall Street prekinil tridnevni negativen niz. Indijski trg se je odprl stabilno, po prejšnjem tednu s korekcijo, medtem ko je razpoloženje investitorjev ostalo šibko zaradi pritiska ameriških carin. Pričakujejo se tudi kitajski podatki o proizvodnji.

Zaradi pomanjkanja osebja v Bundeswehru je politik CDU Sepp Müller predlagal, da bi kot rezerviste uporabili nekdanje vojake Nacionalne ljudske armade (NVA) Vzhodne Nemčije. Idejo je pred kratkim omenil tudi politik Levice Bartsch. Po razpustitvi NVA so nekdanji vojaki izgubili možnost pomoči Bundeswehru v nujnih primerih, kar odpira vprašanje o tem, ali je takšna situacija še primerna.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je ponovil obtožbe, da Hrvaška izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojno takso" na surovo nafto, ki se dobavlja Madžarski. Energetski strokovnjaki so te trditve demantirali in poudarili, da Madžarska trenutno sploh ne more porabiti količine nafte, ki jo Hrvaška dobavlja, ter da Madžarska s kritiko Hrvaške poskuša doseči prost pretok cenejše ruske nafte.

Romunija načrtuje sodelovanje z Ukrajino pri proizvodnji dronov s pomočjo novega mehanizma EU za financiranje obrambe, imenovanega SAFE. Kljub temu bo trajalo vsaj sedem let, preden bo Romunija vzpostavila popoln večplastni sistem protiletalske obrambe, poroča Reuters. Vir iz romunske vlade je potrdil, da država nujno potrebuje več sistemov zračne obrambe.

Združene države Amerike so odobrile prodajo naprednih raket zrak-zrak in pripadajoče opreme Nemčiji. Posel, vreden 1,23 milijarde dolarjev, naj bi okrepil nemško obrambno sposobnost in jo postavil v ospredje evropskega ponovnega oboroževanja. Nemčija je z nakupom, po mnenju nekaterih, vstopila v »oboroževalno tekmo«.

Indija je podpisala 7 milijard dolarjev vredno pogodbo za nakup 97 bojnih letal Tejas, ki so zasnovana in izdelana doma. S tem posodablja svoje letalske sile in umika ruska letala MiG-21, ki so bila v uporabi desetletja. Letala Tejas, kar v hindujščini pomeni "briljantnost", so bila v indijske letalske sile prvič sprejeta leta 2016.

Donald Trump je med srečanjem z Erdoganom pogojil prodajo ameriških lovskih letal F-35 Turčiji z ustavitvijo nakupa ruske nafte. Poleg tega je Trump Erdogana ironično obtožil prevar na volitvah.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija do leta 2030 vložila 35 milijard evrov v vesoljsko varnost. Pistorius je dejal, da ruski sateliti v vesolju sledijo satelitom, ki jih uporablja tudi Bundeswehr. Zaradi tega bo Nemčija v prihodnjih petih letih namenila sredstva za vzpostavitev "varnostne arhitekture" v vesolju.

Indijska vlada je sklenila pogodbo s podjetjem Hindustan Aeronautics Limited (HAL) za nakup 97 letal Tejas Mark-1A za indijsko letalstvo (IAF). Posel v vrednosti 62.370 crore rupijev vključuje 68 enosedežnih lovcev in 29 dvosedežnih šolskih letal ter pripadajočo opremo. Pogodba bo okrepila indijsko letalsko obrambo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je po telefonu opravil pogovor z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Po poročanju madžarskih medijev sta se Trump in Orbán pogovarjala o vojni v Ukrajini in madžarskem nakupu ruske nafte. Zunanji minister Péter Szijjártó je potrdil, da sta se voditelja pogovarjala o več vprašanjih, potem ko je Trump izjavil, da bi Orbán prenehal kupovati rusko nafto, če bi se pogovoril z njim. Szijjártó se je v New Yorku srečal tudi s svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, s katerim je razpravljal o gospodarskem in energetskem sodelovanju.

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.

Predsednik Prabowo Subianto se je v Ottawi srečal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in se mu opravičil, ker se ni mogel udeležiti konference Global South. Premier Carney je izrazil ponos nad podpisom sporazuma ICA CEPA, pri čemer je Indonezija prva država ASEAN, ki je ta sporazum podpisala. Prabowo in Carney sta se pogovarjala o krepitvi strateškega sodelovanja med državama ter prisostvovala podpisu memoranduma o soglasju med Indonezijo in Kanado, ki zajema področja trgovine in obrambe.

Ministrstvo za obrambo Srbije je podpisalo pogodbe s podjetji domače obrambne industrije o tretjem investicijskem ciklu vlaganj v proizvodne zmogljivosti in opremljanje enot ministrstva in vojske s sodobno oborožitvijo. Minister za obrambo Bratislav Gašić je prisostvoval podpisu pogodb v okviru 12. Mednarodnega sejma oborožitve in vojaške opreme "Partner 2025" v Beogradu.

Francija in Nemčija se soočata z vse večjimi nesoglasji glede razvoja prihodnjega evropskega bojnega letala (SCAF), kar je privedlo do zaostritve odnosov. Nemčija raziskuje alternativne možnosti razvoja, medtem ko je Francija, s podporo Dassaulta, pripravljena projekt izpeljati samostojno, če dogovor ne bo dosežen. Dassault trdi, da je zmožen samostojno voditi projekt od začetka do konca.

Kremlj je odgovoril na izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Rusijo označil za »tigra iz papirja« glede njene vojaške moči in kritiziral njeno ekonomsko stanje ter potek vojne v Ukrajini. Ruski uradniki so Trumpove izjave zavrnili, pri čemer so poudarili, da je Rusija »pravi medved, ne papirnat«, in ga obtožili, da želi svet prisiliti k nakupu drage ameriške nafte in plina. Poudarili so tudi, da se Putin najbolj boji oboroževalne tekme z ZDA, ki je Rusija ne bi preživela, in da je ravno kombinacija nizkih cen nafte in oboroževalne tekme nekoč že zrušila sovjetsko gospodarstvo.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da je Rusija "tiger iz papirja", in poudaril, da Rusija vidi možnost ponovnega osvajanja izgubljenih ozemelj s strani Ukrajine kot nerealno. Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusija prej medved kot tiger iz papirja. Trumpove izjave so vzbudile previdnost v Ukrajini, nekateri pa upajo, da bodo njegove besede podprte s konkretno podporo. Berlin meni, da Trumpove izjave povečujejo pritisk na Rusijo.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da Rusija ni sposobna hitro premagati Ukrajine, in poudaril, da je Rusija stabilna ter nima druge možnosti kot nadaljevati konflikt. Kremelj je označil idejo, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, za napačno. Dodali so, da je Putin večkrat ponudil rešitev temeljnih vzrokov ukrajinske krize, a so jo ZDA in Evropa kategorično zavrnile.

Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bi Donald Trump lahko vplival na Si Džinpinga glede vojne v Ukrajini. Dodal je, da se je njegov odnos s Trumpom izboljšal, spremembo v njegovem stališču pa pripisuje Putinovim lažem. Trump je sicer spremenil stališče in sedaj meni, da lahko Ukrajina ob podpori NATA in Evrope zmaga in povrne izgubljeno ozemlje. Medtem pa Rubio svari, da bi stroge sankcije proti Rusiji lahko ogrozile vlogo ZDA kot mirovnega posrednika. Zelenski je še izjavil, da je Rusija brez Kitajske nič.

Rusija je poročala o obsežnem ukrajinskem napadu z droni. Zaradi visokih stroškov vojne proti Ukrajini, ki državo bremenijo z velikimi izdatki za vojsko in varnost, pa se je Moskva odločila za dvig davka na dodano vrednost (DDV).

Donald Trump je ponovno pozval države NATO, naj sestreljujejo ruska letala, ki kršijo njihov zračni prostor, vendar se ni zavezal k uporabi ameriških sil. Poudaril je, da ima Rusija ogromno vojaško moč in da bo NATO pomagal Ukrajini v vojni proti Rusiji, s čimer bi imela Ukrajina možnost zmagati.

Donald Trump je sporočil, da je dosegel dogovor s Kitajsko glede aplikacije TikTok. Hkrati se je v New Yorku srečal s kazahstanskim predsednikom Kassym-Jomartom Tokajevim. V članku na reason.com pa so poročali o vizumu, ki stane 100.000 dolarjev, pri čemer je bila slika Trumpa pred Belo hišo uporabljena kot ilustracija.