APDEJT.si

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je 26. novembra izjavil, da poteka »resen proces« za dosego mirne rešitve konflikta v Ukrajini. Po njegovih besedah je to trenutno najpomembnejše vprašanje.

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko sta zaključila srečanje v Biškeku, ki je trajalo več kot uro in pol, čeprav je bilo prvotno načrtovano za 40 minut. Lukašenko je ponovil pripravljenost Belorusije, da v Minsku gosti pogovore o ukrajinski krizi.

Ruske oborožene sile so uničile obrat za proizvodnjo streliva za ukrajinske oborožene sile in napadle energetske objekte ter transportno infrastrukturo, ki so jo uporabljale ukrajinske enote, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo 26. novembra.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil pripravljenost, da se v Moskvi sreča s posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stevenom Uitcoffom. Srečanje je predvideno naslednji teden. Po besedah Jurija Ušakova, pomočnika ruskega predsednika, naj bi z Uitcoffom prišli tudi drugi predstavniki, povezani z ukrajinsko problematiko. Ruska stran naj bi se šele pripravljala na pogovore o mirovnem načrtu z ZDA. Varnostni strokovnjak Rainer Sachs je poudaril, da poskusi delovanja Uitcoffa v korist Rusije niso presenetljivi.

Pehota 72. mehanizirane brigade ukrajinske vojske je zavrnila odhod na bojne položaje v Harkovski oblasti. V enoti naj bi posredovala vojaška policija.

Donald Trump je izjavil, da je Rusija popustila v mirovnih pogajanjih o Ukrajini in da je Kijev zadovoljen z napredkom. Obenem je sporočil, da so ZDA zmanjšale število točk v mirovnem načrtu za Ukrajino z 28 na 22. Odpovedal je tudi prvotni rok, do katerega bi Ukrajina morala sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira Amerika. Jurij Ušakov je dejal, da več točk v mirovnem načrtu ZDA zahteva resno analizo.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor med Ukrajino in Rusijo zelo blizu in da se njegov načrt za Ukrajino »izpopolnjuje«. Trump je napovedal, da pošilja odposlance v Moskvo na srečanje s Putinom in v Kijev na pogovore z ukrajinskimi uradniki. Pri tem naj bi Ukrajina morala prepustiti celotno regijo Donbas na vzhodu države.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Prebivalci Gaze se soočajo z dodatnimi težavami zaradi obilnega deževja, ki poplavlja šotore, kjer so nameščene družine, še posebej otroci. Razmere so se poslabšale po dveh letih spopadov med Izraelom in Hamasom. Hamasov predstavnik Hazem Kasem je za poslabšanje razmer okrivil izraelsko blokado.

Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.

Na zasedenem Zahodnem bregu se je nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci povečalo na rekordno raven, kar povzroča razseljevanje. Podobna politika kot v Gazi sili na tisoče Palestincev iz njihovih domov. Združene države Amerike medtem načrtujejo gradnjo kompleksov za nastanitev Palestincev v izraelskem delu Gaze.

Izrael je od Hamasa preko Rdečega križa prejel truplo izraelskega talca iz Gaze, je sporočil urad izraelskega premierja Netanjahuja. Truplo bodo prepeljali v Izrael, kjer bo sledila vojaška slovesnost, nato pa ga bodo odpeljali v Nacionalni inštitut za sodno medicino za identifikacijo. Hamas mora po dogovoru o prekinitvi ognja vrniti še trupla treh talcev.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da čeprav so ideje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o končanju konfliktov dobre, njegov pristop nima dolgoročnega učinka in zahteva več potrpežljivosti. Lavrov je dejal, da ameriška zunanja politika pogosto poskuša vsiliti svojo voljo drugim.

Libanonski premier je izjavil, da je država v stanju 'dolgotrajne vojne' in poudaril, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za soočenje z morebitnimi stopnjevanji napetosti s strani Izraela.

Britanski premier Kir Starmer je izjavil, da je pravičen in trajen mir v Ukrajini mogoč le, če so izpolnjeni štirje pogoji. Sky News poroča, da Starmer meni, da je trajen mir v Ukrajini mogoč le ob izpolnitvi štirih pogojev.

Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.

Izrael je izročil posmrtne ostanke 15 Palestincev, Hamas pa je vrnil posmrtne ostanke izraelskega talca Drorja Orja. Palestinsko ministrstvo za zdravje je potrdilo prejem 15 trupel od Izraela v sklopu dogovora o premirju.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je sporočil, da je bilo v izraelskih napadih v Libanonu od lanske prekinitve ognja ubitih najmanj 127 civilistov. OZN poziva k preiskavi in spoštovanju premirja, pri tem pa opozarja na vse pogostejše napade izraelske vojske in uničevanje civilnih objektov.

Posebni odposlanec ZDA, Massad Boulos, je sporočil, da niti sudanska vojska niti paravojaške sile Rapid Support Forces (RSF) niso sprejele predlaganega mirovnega načrta Združenih držav za končanje nasilnega konflikta, ki je izbruhnil aprila 2023 in povzročil lakoto ter etnična ubijanja. Konflikt grozi z razdelitvijo države. Trump je prejšnji teden napovedal, da bo posredoval za zaustavitev konflikta.

Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Agencija ZN za trgovino je opozorila, da je zaradi izraelskega »sistematičnega in vztrajnega« uničevanja Gaze ogroženo preživetje palestinske družbe. Vojna je močno prizadela gospodarstvo območja, obnova pa bo po ocenah stala več kot 70 milijard dolarjev in bo trajala več desetletij. ZN poziva k takojšnjemu mednarodnemu posredovanju, saj vojna in omejitve povzročajo »izjemen propad palestinskega gospodarstva« in ogrožajo vse stebre preživetja, od hrane do zdravstvene oskrbe.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Ukrajina si želi miru, vendar ne za vsako ceno, je poudaril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefantjuk. Poudaril je, da obstajajo "rdeče linije", ki jih ne smejo prestopiti, kot so neodvisnost, ozemlje in obrambna sposobnost države. Medtem se nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, z intenzivnimi pogajanji in posvetovanji med Ukrajino, ZDA in drugimi zaveznicami.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Ukrajina in ZDA naj bi sestavili nov mirovni načrt, ki je posodobljena različica ameriškega predloga, pri čemer naj bi uskladili sporne točke s stališči Kijeva. Zelenski je potrdil, da Ukrajina in ZDA neprekinjeno delata na končanju vojne in pričakuje nadaljevanje sodelovanja s Trumpom. Rusija ostaja previdna, dokler ne dobi uradne verzije dogovora.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Pakistan je zanikal izvedbo zračnih napadov v Afganistanu, medtem ko so talibanske oblasti v Afganistanu obljubile ustrezen odgovor po tem, ko naj bi bili v napadih ubiti civilisti. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil, da Pakistan nima več pozitivnih pričakovanj od afganistanskih talibanov.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Izraelske sile so v Gazi ubile najmanj štiri Palestince in ranile več drugih, kljub dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelski napadi se nadaljujejo, civilna zaščita pa opozarja na nevarnost neeksplodiranih izraelskih ubojnih sredstev. Hamas poziva k odgovornosti za več kot 2.600 palestinskih žrtev.

V izraelskem zračnem napadu na južnem predmestju Bejruta je bil ubit visoki vojaški poveljnik Hezbollaha, Haitham al-Tabatabai, skupaj z dvema spremljevalcema. Hezbolah je napovedal odgovor na atentat, ki ga označujejo kot prestop rdeče črte. Na množičnem pogrebu so se zbrale na tisoče ljudi, ki so izkazali čast ubitemu poveljniku.

Poročila navajajo ključne dogodke na dan 1370 ruske vojne v Ukrajini. Članek tudi omenja Trumpov načrt v povezavi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Iran je ostro obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbollaha, Haytham Ali Tabatabai. Iransko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za teroristični zločin in napovedalo, da Iran nima druge izbire, kot da se sooči z Izraelom.

Ugotovljeno je bilo, da je Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav ni poklicni diplomat, je Dmitrijev postal pomemben pri oblikovanju mirovnega načrta.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Brigade Al-Quds so sporočile, da so v osrednjem delu območja Gaze našle truplo enega od izraelskih talcev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Friedrich Merz je telefoniral z Donaldom Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta in pol, dosedanja mirovna prizadevanja pa so bila neuspešna.

Ruska vojska naj bi v območju specialne vojaške operacije uspešno uporabljala lovce Su-30SM2 za uničevanje ameriških sistemov zračne obrambe Patriot, ki so v lasti ukrajinskih sil, poroča Military Watch Magazine.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

V Ženevi so potekali pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi uradniki o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki ga je predlagal Donald Trump, in ki naj bi bil naklonjen Rusiji. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je mirovni sporazum za Ukrajino še daleč in da mora imeti soglasje Kijeva.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

V Švici so potekala pogajanja med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede ameriškega mirovnega načrta, ki je bil predlagan 19. novembra. Po mnenju Isabelle Lasserre, nekdanje dopisnice iz Moskve, naj bi Donald Trump s tem načrtom očitno podpiral Vladimirja Putina. Donald Trump je izjavil, da poskušajo vojno v Ukrajini končati na kakršenkoli način.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske enote protizračne obrambe ponoči nad regijami Rusije, Črnim in Azovskim morjem prestregle in uničile 93 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Ameriški mirovni načrt, namenjen končanju vojne v Ukrajini, je bil po nedavnih pogovorih med Združenimi državami, Ukrajino in evropskimi državami zmanjšan s prvotnih 28 na 19 točk. To je razkril ukrajinski namestnik ministra za zunanje zadeve, Sergiy Kyslytsya, za britanski časnik Financial Times.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.

Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Načelnik generalštaba ukrajinske vojske, Andrij Gnatov, je izjavil, da je trenutno vojaško leto pripeljalo ukrajinsko vojsko do skrajne izčrpanosti. Pomanjkanje osebja je povzročilo izjemno težke razmere na bojišču.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Po poročanju naj bi ukrajinska delegacija soglašala z ZDA glede pogojev morebitnega mirovnega sporazuma. V Abu Dabiju je Dan Driscoll, novi odposlanec Bele hiše, Rusom predstavil preoblikovan mirovni načrt. Kljub temu pa Zelenski opozarja, da je potrebno še veliko dela.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Nemški kancler Friedrich Merz je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta razpravljala o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Hkrati naj bi več evropskih držav, skupaj s Kijevom, pripravljalo lasten predlog za rešitev konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji se bodo sestali na kriznih pogovorih ob robu srečanja G-20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o odzivu na ameriški načrt.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je izjavila, da srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim trenutno ni načrtovano. Ožji krog Zelenskega naj bi mu odsvetoval pot v Washington, saj se bojijo poslabšanja odnosov s Trumpom. Hkrati so ZDA in Ukrajina po navedbah Bele hiše blizu dogovora o prekinitvi vojne, pri čemer naj bi ostalo le še nekaj točk nesoglasja. Mirovni načrt Trumpove administracije za Ukrajino naj bi bil predelan in zdaj vseboval 19 točk.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Izraelska vojska je kljub premirju izvedla napad v Bejrutu in ubila visokega voditelja Hezbollaha, Haithama Alija Tabatabaija, ter druge člane pro-iranske milice Hezbolah.

Izrael je izvedel nove zračne napade na območje Gaze, v katerih je bilo ubitih sedem Palestincev, s čimer se je število smrtnih žrtev od začetka prekinitve ognja povečalo na 318. Izraelska vojska je sporočila, da je ubila pet visokih članov Hamasa v Gazi.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Ameriški generali naj bi konec naslednjega tedna obiskali Moskvo, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča The Guardian.

Izraelska vojska naj bi v Gazi ubila poveljnika Hamasa in v zračnih napadih zadela območje Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 Palestincev, med njimi tudi otroci, in ranjenih 54. Pakistan je ostro obsodil izraelske napade na Palestince v Gazi.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov in ukrepala proti drugim zaradi neuspeha pri preprečitvi napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odpuščeni so bili trije generali, proti drugim višjim častnikom pa so bili uvedeni disciplinski ukrepi.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na stanovanjsko zgradbo v južnem predmestju Bejruta ubila Hajjama Alija Tabatabaija, ki je bil opisan kot "vodja štaba" in "najvišji poveljnik" Hezbollaha.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

Izrael je izvedel zračni napad na Bejrut, v katerem je bil ubit vodja štaba Hezbollaha, Haytham Tabatabai. Hezbollah je potrdil smrt svojega visokega vojaškega poveljnika. V napadu je bilo ubitih pet ljudi, 25 pa ranjenih. Tabatabai je najvišji voditelj Hezbollaha, ki ga je Izrael ubil od prekinitve ognja leta 2024.

Marija Zaharova je izjavila, da je nedavna protijivilska "psevdokonferenca" v Kijevu zgolj politična krinka za korupcijske mahinacije režima Vladimirja Zelenskega.

Vladni urad za medije v Gazi poroča, da je Izrael od 10. novembra zagrešil 497 dokumentiranih kršitev prekinitve ognja, ki jo je posredovala Združene države Amerike. V teh kršitvah naj bi bilo ubitih več sto Palestincev. Samo v soboto naj bi bilo 27 kršitev, v katerih je bilo ubitih 24 Palestincev in ranjenih 87.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.