APDEJT.si

Vojaški uradniki ZDA in Kitajske so med 18. in 20. novembrom na Havajih opravili pogovore o pomorski varnosti. Pogovori, ki so potekali v okviru MMCA 2025, so bili ocenjeni kot konstruktivni in odkriti, namenjeni pa so bili obnovitvi vojaških komunikacij. Obe strani sta razpravljali o pomorskih in zračnih varnostnih vprašanjih, pregledali incidente, ki vključujejo pomorska in zračna srečanja, ter izrazili stališča glede varnosti plovbe.

Ruski general Oleg Makarevič, ki naj bi izdal ukaz za uničenje jezu Kahovka, je prevzel vodenje rotacijske svetovalne misije v Venezueli. V Venezueli več kot 120 ruskih vojakov usposablja venezuelske sile.

Na podnebni konferenci je bila sprejeta resolucija, ki ne vsebuje neposredne omembe opuščanja fosilnih goriv. Brazilija, ki je konferenco gostila, je obljubila oblikovanje prostovoljnega načrta za opuščanje teh goriv.

Pakistan in Evropska unija sta pozvala talibanski režim v Afganistanu, naj aktivno ukrepa proti terorizmu in zagotovi zaščito človekovih pravic, zlasti žensk in deklet. Poziv je bil izrečen med 7. strateškim dialogom med Pakistanom in EU v Bruslju, kjer sta podpredsednik pakistanske vlade Ishaq Dar in visoka predstavnica EU Kaja Kallas razpravljala o odnosih med Islamabadom in Kabulom v luči čezmejnih napetosti.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

ZDA razmišljajo o tem, da bi na rojstni dan venezuelskega predsednika Nicolasa Madura nad Caracasom spustile letake z informacijami o visoki nagradi, ki je razpisana za njegovo glavo. S tem naj bi poskušale destabilizirati režim in izzvati nezadovoljstvo med prebivalstvom.

Izraelska vojska je izvedla vrsto napadov na območje Gaze, v katerih je po podatkih zdravstvenih virov umrlo najmanj 18 ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. Desetine ljudi so bile ranjene v različnih napadih po celotnem območju Gaze. Nekateri napadi so se zgodili na zahodnem območju, kjer ni prisotnosti izraelske vojske.

Ruska vlada je nemško raziskovalno platformo Correctiv uvrstila na črni seznam Ministrstva za pravosodje, s čimer je prepovedala vsakršno sodelovanje z organizacijo.

Donald Trump meni, da obstaja pot do miru v Ukrajini, ki jo mora ukrajinski predsednik sprejeti. Belaoruski predsednik Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 zaprtih ukrajinskih državljanov. Trump je dejal, da mora Ukrajina odgovoriti na mirovni načrt ZDA.

V najnovejšem izraelskem napadu na Gazo je bilo ubitih najmanj 24 Palestincev, med njimi otroci, in 54 ranjenih. Hamas je Izrael obtožil skoraj 500 kršitev prekinitve ognja v Gazi v 44 dneh. Visoka delegacija Hamasa se je v Kairu sestala z egiptovskim obveščevalnim šefom, da bi razpravljala o dogovoru o prekinitvi ognja in razmerah v Gazi. Od začetka izraelske ofenzive je umrlo skoraj 70.000 prebivalcev Gaze, vključno z več kot 20.000 otroki.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da so ZDA zagotovile ohranitev izraelske "kakovostne prednosti" na Bližnjem vzhodu, kljub načrtovani prodaji naprednih lovcev F-35 Savdski Arabiji. Netanyahu je tudi dejal, da ne bo dovolil ustanovitve palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo. Poleg tega je izrazil dvom o dobavi F-35 Turčiji.

Indija je izrazila močno podporo Braziliji za vključujoče vodenje predsedstva COP30 in pozdravila številne odločitve, sprejete na nedavno zaključenem podnebnem vrhu. Kljub zadovoljstvu z mnogimi odločitvami, Indija ni posebej označila COP30 za uspeh pri oblikovanju politike za preprečevanje podnebnih sprememb. V uradni izjavi je Indija izrazila hvaležnost za "izjavo na visoki ravni" na zaključnem plenarnem zasedanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) COP30.

Hamas je ob nadaljnjem obsežnem kršenju premirja v Gazi s strani Izraela pozval posrednike, da ukrepajo proti agresiji tega režima.

Hči zaprtega kitajskega krščanskega pastorja poziva ameriške zakonodajalce, naj pomagajo izpustiti njenega očeta, Ezro Jin Mingrija, v času, ko je predsednik Donald Trump obljubil, da bo 'rešil naše veliko krščansko prebivalstvo' po vsem svetu. Grace Jin Drexel je pred kongresno komisijo dejala, da so njenega očeta in 17 drugih voditeljev podzemne cerkve Zion uradno obtožili ta teden. Zaprli so jih oktobra, kar je eden največjih zatrtij posamezne cerkve v zadnjih desetletjih. Gre za eno največjih cerkva, ki niso registrirane pri kitajskih oblasteh in kljubujejo omejitvam.

Izraelska vojska je sporočila, da je v Gazi ubila lokalnega poveljnika Hamasa, medtem ko se obe strani medsebojno obtožujeta kršenja premirja. Izraelski zračni napadi v Gazi so ubili najmanj 20 ljudi in ranili več kot 80. Hamas je sporočil, da je pripravljen obnoviti sovražnosti zaradi "sistematičnega kršenja" mirovnega sporazuma s strani Izraela.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ponovil trditve o iranskih zalogah urana in poudaril, da si Iran ne prizadeva za izdelavo jedrskega orožja. Opozoril je, da so ameriški in izraelski napadi povzročili veliko škodo jedrski infrastrukturi Irana, vendar je te tehnične zmogljivosti mogoče obnoviti.

Hrvaška elektroprivreda (HEP) meni, da je v slabšem položaju v primerjavi z drugimi elektroenergetskimi podjetji v Federaciji BiH, zlasti zaradi spornega dela nadomestila v višini 10 milijonov evrov za uporabo vode iz Buškega jezera. Po tožbi Livna in Tomislavgrada je HEP izrazil pripravljenost za dogovor.

Posebni poročevalec ZN je opozoril, da dolgoletni ameriški embargo na Kubo vpliva na humanitarne razmere na otoku. Pozval je Združene države, naj odpravijo enostranske sankcije, ki po mnenju strokovnjaka 'dušijo družbeno tkivo kubanske družbe' in imajo pomembne posledice na vseh področjih.

Ameriška mornarica si prizadeva iz Južnega Kitajskega morja rešiti dve letali, lovsko letalo F/A-18 Super Hornet in helikopter MH-60. Ameriški strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko občutljive informacije prišle v roke Kitajski, če bi Peking prvi prišel do njih.

Hebrejski časnik je poročal o zaupnih telefonskih pogovorih, ki jih je izraelski premier Benjamin Netanjahu opravil s političnimi osebnostmi med vrhuncem vojne v Gazi. Razkritja osvetljujejo vlogo Združenih arabskih emiratov pri podpori Tel Avivu.

Hamas je sporočil, da je Izrael kršil zadnje premirje v Gazi, ki so ga podprle Združene države Amerike in je začelo veljati 10. oktobra, že 497-krat. Hamas trdi, da je prišlo do številnih kršitev premirja.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da je glede Naftne industrije Srbije (NIS) opravil pogovore z Američani in da bo v roku 48 ur posredoval več informacij. Poudaril je, da je situacija težka, vendar državljani ne potrebujejo skrbeti.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Ivan Vujović, predsednik Socialdemokratske stranke, je kritiziral Aleksandra Vučića, češ da se vmešava v zadeve Črne gore, medtem ko se sooča z notranjimi političnimi pritiski. Vujović je poudaril, da Vučić ne ve, od kod prihajajo politični napadi nanj, ter ga primerjal s prejšnjimi srbskimi radikalnimi voditelji in opozoril na morebitno izdajo s strani njegovih političnih sodelavcev.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Južna Koreja je v 'zelo nevarni situaciji' s Severno Korejo, kjer je možen naključen spopad, zato je ključno, da Seul vzpostavi dialog s Pjongjangom, je dejal južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, poroča agencija Yonhap.

Finska je predlagala, da bi na svojem ozemlju gostila Natovo enoto za vodenje. Ta poteza bi okrepila vojaško prisotnost zveze Nato v severni Evropi in poglobila sodelovanje med Finsko in zavezništvom. Lokacija enote bi prispevala k stabilnosti in varnosti v regiji.

Finske oblasti razmišljajo o obnovi izsušenih močvirij na meji z Rusijo, da bi preprečile prehod morebitnih sovražnikov. Nekdanji poveljnik tankovske brigade, Pekka Toveri, je dejal, da bi ta ukrep otežil prehod meje.

Ukrajinska obveščevalna služba GUR je sporočila, da se je v Ukrajino vrnilo 31 ukrajinskih državljanov, ki so bili v Belorusiji zaprti in obsojeni na zaporne kazni od 2 do 11 let.

Odsotnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrhu G20 v Južni Afriki odpira priložnost za prevzem vodstva Kitajski. Obenem pa odsotnost Trumpa in nekaterih drugih voditeljev ogroža verodostojnost vrha G20, ki se prvič odvija v Afriki.

V Republiki Moldaviji so po odkritju tovornjaka, polnega orožja, na mejnem prehodu Leușeni-Albița aretirali tri osebe. Vodje ministrstva za notranje zadeve, carinske službe in službe za informiranje in varnost so bili zaradi primera poklicani na zaslišanje v parlament v Kišinjevu.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti več podjetjem, ki po mnenju ameriškega finančnega ministrstva podpirajo prodajo iranske nafte. Sankcije so bile uvedene proti šestim plovilom "mračne flote", ki prevažajo nafto, in iranski letalski družbi Mahan Air, ki je sodelovala z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) in pomagala režimu Bašarja al-Asada. Ukrepi so usmerjeni v posrednike pri pomorskih prevozih, ki po mnenju ZDA s prodajo surove nafte financirajo iranske oborožene sile.

V izraelskem napadu na jugu Libanona je umrla ena oseba, kljub premirju med Izraelom in Hezbolahom. Izrael je okrepil napade na jugu Libanona, trdeč, da cilja na skupino, ki jo podpira Iran in se ponovno oborožuje, s čimer krši premirje, ki je začelo veljati novembra 2024.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je izjavila, da Združene države Amerike načrtujejo, da bi Venezuela postala 51. zvezna država ZDA. Poudarila je, da Venezuela nikoli ne bo ubogala "izdajalcev", ki obljubljajo, da bodo postali 51. država ZDA, in dodala, da Washington in njegovi zavezniki predstavljajo zaton sveta, ki ga ne bo več.

Prebivalci Tajpeja prejmejo priročnik, ki jih pripravlja na naravne nesreče in morebitni kitajski napad. Vlada Tajvana je začela razpošiljati oranžne knjižice v milijone gospodinjstev po otoku, da bi povečala ozaveščenost o potencialnih nevarnostih. Nekateri kritiki menijo, da gre za zapravljanje davkoplačevalskega denarja, medtem ko prebivalci izražajo mešane občutke.

Največja islamska organizacija v Indoneziji, Nahdlatul Ulama, je pozvala svojega predsednika k odstopu zaradi spora glede podpore Izraelu. Vodstvo organizacije je izrazilo nezadovoljstvo nad dejanjem predsednika, ki je podpiral pro-izraelskega govorca.

Litovske oblasti razmišljajo o zaostritvi ukrepov proti Belorusiji in Rusiji, vključno z morebitno prekinitvijo tranzita v Kaliningrad. Vodja litovske Socialdemokratske stranke (SDPL) Mindaugas Sinkevičius je izjavil, da bi Vilnius lahko preučil omejitev tranzita kot sredstvo pritiska na obe državi.

Iranski uradnik Baghai je izjavil, da Iran kot članica IAEA ne potrebuje posrednikov. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je pozval IAEA in države članice Sveta guvernerjev, naj namesto nenehnih pritožb glede pomanjkanja sodelovanja Irana zahtevajo odgovornost ZDA, Izraela in podpornikov vojaškega napada na iranske miroljubne jedrske objekte.

Srbska vlada je po izredni seji glede energetske situacije v državi sporočila, da so zaloge naftnih derivatov zadostne in da ni razlogov za zaskrbljenost gospodinjstev in gospodarstva. Seja je bila posvečena tudi situaciji z NIS-om.

Rusija je zagrozila z uvedbo omejitev za norveške ladje v ruski gospodarski coni, če Norveška ne bo umaknila sankcij proti ruskim ribiškim podjetjem. Rusija meni, da Norveška krši dogovore in zahteva dialog. V primeru neuspeha je Rusija pripravljena omejiti dostop norveških ladij v svojo gospodarsko cono. O sankcijah bodo razpravljali na srečanju z Norveško 8. decembra.

Po tem, ko je britanska vlada predstavila načrte o priseljevanju, ki so bili navdihnjeni s strani levosredinske vlade v Københavnu, se poraja vprašanje, ali je strogi danski model edini način za odziv na naraščajoči protimigrantski sentiment v Evropi. Alternativa bi lahko bil španski model.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v Johannesburgu opozoril, da uporaba izvoznih omejitev v dobavnih verigah kot "orožja" nasprotuje vsaki zahtevi po odprti in pošteni trgovini ter obrambi multilateralnega sistema. Poudaril je, da kritični minerali predstavljajo izjemno priložnost za afriške države.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je po srečanju s predsednikom Donaldom Trumpom ponovil svoje prejšnje kritike, v katerih ga je označil za fašista in grožnjo demokraciji. Kljub temu je srečanje označil za produktivno. Po srečanju je Trump umaknil grožnjo o napotitvi Nacionalne garde v New York.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Dva moška iz Teksasa sta bila obtožena načrtovanja invazije na haitijski otok, kjer naj bi pobila moške, ženske in otroke pa zasužnjila. Podrobnosti načrta so prišle na dan med preiskavo.

Avstralski premier Albanese se je pridružil drugim svetovnim voditeljem pri podpori Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah. Podprl je tudi cilj neto ničelnih emisij do sredine stoletja in pohvalil prosto trgovino.

Venezelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da se Venezuela kljub »moči« ZDA, ki izvaja pomorsko in zračno operacijo v Karibskem morju, brani z »dvignjeno glavo«. Dodal je, da se Venezuela upira kljub psihološki operaciji in ameriški aeronavtični prisotnosti, ki naj bi »uničila« državo.

Izraelska vojska (IDF) je v Gazi ubila pet visokih predstavnikov Hamasa, potem ko so pripadniki gibanja kršili dogovor o prekinitvi ognja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da je Izrael spoštoval dogovor, medtem ko ga je Hamas kršil z napadom na izraelske vojake. Izraelske sile so izvedle ciljno operacijo po ponovni kršitvi premirja.

Analitiki in politiki razpravljajo o usodi venezuelskega predsednika Nicolása Madura, medtem ko ZDA ponujajo 50 milijonov dolarjev nagrade za njegovo aretacijo, CIA deluje v Caracasu, ameriške sile pa se nameščajo na Karibih. Mnogi verjamejo, da ZDA igrajo ključno vlogo pri njegovem morebitnem odstopu.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je opozoril na domnevni načrt Združenih držav Amerike, da bi škodovale venezuelskemu gospodarstvu.

Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.

Madžarska redakcija Radia Svobodna Evropa/Radio Liberty (RFE/RL) je sporočila, da je na ukaz ameriške Agencije za globalne medije (USAGM) prenehala z delovanjem. Odločitev naj bi bila sprejeta na zahtevo Viktorja Orbana, ameriške oblasti pa so kot razlog navedle "poskuse destabilizacije države".

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v zadnjih 24 urah zaznali 18 kitajskih vojaških letal, 7 vojaških ladij in eno civilno plovilo, ki so delovala v bližini Tajvana. Dvanajst letal je prečkalo sredinsko črto Tajvanske ožine.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih okrepile svojo vojaško prisotnost v Karibih in Latinskem Tihem oceanu z bojnimi ladjami, letali in specialnimi silami. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa jo vidi kot del pobude 'Lanza del Sur' in boja proti trgovini z drogami. Več vlad v regiji je podprlo misijo in kartel Los Soles, ki ga ZDA povezujejo z Nicolásom Madurom, označilo za mednarodno teroristično organizacijo. Ameriške sile trdijo, da so od septembra potopile okoli 20 plovil in povzročile smrt približno 80 ljudi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o možnosti metanja propagandnih letakov nad Caracas, glavno mesto Venezuele, z namenom oslabitve režima predsednika Nicolása Madura. ZDA so v zadnjih mesecih okrepile pritisk na Madura na različne načine.

Med racijo izraelskih sil na Zahodnem bregu sta bila ubita dva palestinska najstnika. Nasilje naseljencev se stopnjuje po celotnem Zahodnem bregu. V Gazi so razseljeno osebo ubili južno od mesta Khan Younis.

Število smrtnih žrtev poplav v Vietnamu je naraslo na 90, 12 ljudi je še vedno pogrešanih. Skupno število mrtvih ali pogrešanih je preseglo 100. Poplave in zemeljski plazovi, ki jih je povzročilo neprekinjeno deževje od konca oktobra, so prizadeli južno-osrednji Vietnam.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Po terorističnem napadu Izraela v južnem Bejrutu je izraelska vojska napovedala obsežne vojaške vaje na severu okupirane Palestine, natančneje v vzhodni Galileji. Poteza nakazuje povečano napetost v regiji.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

Hamas in Islamski džihad sta sporočila, da bosta vrnila posmrtne ostanke izraelskega talca. Poleg tega je bila zaprta humanitarna organizacija Gaza Humanitarian Foundation, ki jo podpirata ZDA in Izrael, zaradi nesoglasij med izraelsko vojsko in obrambnim ministrom.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je sporočil, da je njegova vlada razporedila "težko orožje in rakete" na ključnih območjih države. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Papež Leon XIV. je izrazil zaskrbljenost zaradi nasilja v Nigeriji, ki po njegovih besedah prizadene tako kristjane kot muslimane. Poudaril je, da so pripadniki obeh veroizpovedi žrtve pobojev, pri čemer je dodal, da so kristjani še posebej prizadeti. Papež je nasilje povezal z ekstremističnimi skupinami ter ekonomskimi in zemljiškimi konflikti. Njegove izjave prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk glede varnostnih razmer v Nigeriji stopnjuje.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je v napadalnih dejanjih Izraela na libanonskem ozemlju od prekinitve ognja umrlo 331 ljudi.

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

Delegacija Hamasa se je sestala z egiptovskim obveščevalnim šefom v Kairu in izrazila zaskrbljenost zaradi domnevnih izraelskih kršitev dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Obtožujejo Izrael, da ogroža premirje. Medtem je izraelska vojska zaradi pritiska javnosti začela kaznovati visoke častnike zaradi napak pri preprečevanju napadov Hamasa oktobra 2023.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvih točkah mirovnega načrta, novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Združeni narodi poročajo, da stotisoče ljudi v Gazi nima dovolj hrane.

Severnokorejski operativci so ustvarili lažno platformo za prijave na delovna mesta, s katero so ciljali na kandidate v večjih ameriških podjetjih za umetno inteligenco in kriptovalute. Namen te akcije je bil krađa denarja in znanja za režim Kim Jong Una.

Po poročanju ruskih medijev bodo finski aktivisti organizirali avtomobilske shode do mejnih prehodov z Rusijo v znak protesta proti zaprtju meje. Organizatorji, med njimi rusko govoreče "Aleksandrovsko društvo", so to sporočili v nedeljo, 23. novembra.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala britanski časopis The Telegraph zaradi objave članka o finskem ostrostrelcu Simu Häyhäju, ki je med zimsko vojno ubil več sto sovjetskih vojakov. Zaharova je članek označila za rusofobnega in dejala, da Zahod poveličuje ljudi, ki so ubijali Ruse, ker naj ne bi imeli drugih junakov. Poudarila je, da britanski mediji preoblikujejo zgodovino in prikazujejo 'morilca Rusov' kot junaka druge svetovne vojne, čeprav je Häyhä sodeloval le v sovjetsko-finski vojni.

Grško obrambno ministrstvo je objavilo načrt zakona, ki uvaja spremembe v vojaškem roku, vključuje prostovoljno služenje vojaškega roka za ženske in vzpostavlja aktivno rezervo. Zakon ureja tudi napredovanje častnikov in vojakov, plačne ureditve ter preoblikovanje akademskega izobraževanja v obrambnih silah. Minister za obrambo je poudaril, da je v ospredju tega reformnega procesa osebje, ki ga vidi kot ključno za moč oboroženih sil.

Tajvanska poslanka 范雲 je na konferenci Mednarodne zveze liberalcev v Haagu pozvala svobodni svet, naj podpre mir v Tajvanski ožini, omogoči Tajvanu smiselno udeležbo v mednarodnih organizacijah in sprejme konkretne ukrepe proti kitajski čezmejni represiji.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je na svojem prvem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom obsodil financiranje izraelskega »genocida« v Gazi s strani ZDA. Mamdani je poudaril, da Izrael izvaja genocid in kritiziral ameriško vojaško pomoč Izraelu. Med srečanjem sta se Trump in Mamdani izogibala občutljivim temam, vendar je Mamdani vztrajal pri svojem stališču glede izraelskega genocida.

Finski predsednik Aleksander Stubb in italijanska premierka Giorgia Meloni sta odpotovala v Washington k ameriškemu voditelju Donaldu Trumpu. Po poročanju časnika Le Temps, ki se sklicuje na vire blizu finskega predsednika, naj bi se Stubb in Meloni srečala s Trumpom.

Ameriško indo-pacifiško poveljstvo je sporočilo, da so ZDA in Kitajska med 18. in 20. junijem v Honoluluju izvedle srečanje v okviru mehanizma za pomorske vojaške posvete, katerega cilj je spodbujanje osebja obeh strani k zmanjšanju tveganja nevarnih in neprofesionalnih dejanj.

Dvostranska delegacija ameriških zakonodajalcev, ki jo je vodil kongresnik Brian Mast, je obiskala Dominikansko republiko. Med obiskom so se sestali z visokimi državnimi uradniki, da bi razpravljali o regionalni varnosti, boju proti trgovini z drogami in trgovini. Predsednik Abinader je ponovno potrdil dvostranske vezi med državama.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Jemensko gibanje Ansar Alah je opozorilo savdskega prestolonaslednika pred vstopom v novo vojno v Jemnu, rekoč, da bo vsak poskus obsojen na neuspeh in da Rijad ne bi smel postati žrtev ameriških in izraelskih načrtov.

V novih nasilnih incidentih v Gazi in izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev. Palestinska tiskovna agencija WAFA je poročala, da je bilo v zračnem napadu na vozilo v mestu Gaza ubitih pet Palestincev. Na družbenih omrežjih so zaokrožili videoposnetki zoglenelih avtomobilov, ob katerih so ležala trupla. Pri več izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj deset ljudi, pri enem napadu pa so umrli štirje ljudje.

Vietnamski premier Pham Minh Chinh se je v Johannesburgu srečal z južnoafriškimi organizacijami in podjetji s ciljem spodbujanja gospodarskega sodelovanja. Pozval je k okrepitvi poslovnih vezi med državama za skupne uspehe. Vietnam in Južna Afrika sta dvignila dvostranske odnose na raven strateškega partnerstva. Premier Chinh se je srečal tudi z južnoafriškim podpredsednikom Paulom Mashatilejem.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Politikom in njihovemu osebju v avstralski Parlamentarni hiši je bilo naročeno, naj zaklenejo svoje telefone in zaprejo žaluzije med obiskom tretjega najvišjega kitajskega uradnika. Opozorilo je bilo izdano zaradi varnostnih razlogov.

Po navedbah civilne zaščite v Gazi je bilo v izraelskih zračnih napadih v soboto ubitih najmanj sedem ljudi. Do napadov je prišlo kljub dogovoru o prekinitvi ognja. Od srede je bilo v izraelskih zračnih napadih ubitih že več deset ljudi.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Zdravniki brez meja (MSF) so sporočili, da so njihove ekipe v Gazi ta teden zdravile palestinske ženske in otroke, ki so bili ranjeni v izraelskih zračnih napadih in streljanju. Štiri otroke naj bi ranil izraelski napad z dronom v severnem delu Gaze, ekipa MSF pa je zdravila hudo ranjene Palestince, ki so bili žrtve izraelskih zračnih napadov 19. novembra. UNICEF je sporočil, da je bilo od začetka prekinitve ognja 10. oktobra v Gazi ubitih najmanj 67 otrok.

Delegacija Hamasa je prispela v Kairo, glavno mesto Egipta, na pogovore po ponovni zaostritvi nasilja v Gazi. Pogovori naj bi se osredotočili na drugo fazo prekinitve ognja.

Bangladeš načrtuje usmrtitev svojega nekdanjega voditelja, vendar se sooča z oviro: Indijo. Šejka Hasina, nekoč slavljena kot sekularna heroina, hči revolucionarnega voditelja, katerega umor v 70. letih je zaznamoval njen politični vzpon, je po vzponu na vrh bangladeške politike padla v izgnanstvo v Indijo. Sedaj ji grozi smrtna kazen.

Senatorka Klobucharjeva je papežu izročila kopijo zakona ameriškega senata o streljanju v Minnesoti. Klobucharjeva se je udeležila srečanja v Vatikanu med Leom in ukrajinskimi otroki, ki so bili rešeni z ozemelj Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je z deljenjem članka na družbenem omrežju X (prej Twitter) potrdil prejšnje dokaze o povezavah med zloglasnim ameriškim tihotapcem ljudi in izraelsko obveščevalno agencijo Mosad.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je izjavil, da Izrael ne bi bil sposoben samostojno vzdržati spopada z Iranom več kot en teden. Poudaril je, da je nedavni 12-dnevni konflikt razkril ranljivost Izraela brez podpore zahodnih sil. Qalibaf je dejal, da je konflikt Izraelu ponudil "pomemben nauk".

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, se je srečala z generalnim sekretarjem Sveta Evrope, Alainom Bersetom, v okviru prevzema predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope s strani Moldavije. Moldavija bo poudarjala spodbujanje miru, podporo mehanizmom za pravičen mir v Ukrajini in krepitev odpornosti v Evropi.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Kolumbijsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da država ohranja politiko neudeležbe v ofenzivnih vojaških operacijah zunaj svojih meja.

Izraelski mediji poročajo o aretaciji večjega števila Izraelcev zaradi suma vohunjenja za Iran. To naj bi razkrilo visoko raven iranskega obveščevalnega vpliva v državi.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.