APDEJT.si

Ameriški State Department je odobril prodajo do 3350 zračnih raket dolgega dosega ERAM Ukrajini, skupaj z opremo, za približno 825 milijonov dolarjev. Ukrajinska vlada namerava te rakete uporabiti za obrambo. Agencija za sodelovanje na področju varnosti (DSCA), ki deluje v okviru ameriškega obrambnega ministrstva, je sporočila, da je bila ta morebitna prodaja odobrena.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Avstralija in Papua Nova Gvineja bosta podpisali 'zgodovinski' obrambni sporazum, ki bo omogočil državljanom Papue Nove Gvineje služenje v avstralski obrambni vojski. Sporazum je odgovor na naraščajoči vpliv Kitajske v pacifiški regiji.

Danska letališča, vključno z letališčem Aalborg, so bila v četrtek in petek večkrat zaprta zaradi domnevnih opazovanj dronov. Danska premierka je incidente označila za "hibridne napade", ki so morda povezani z Rusijo. Norveška policija je zasegla dron, medtem ko Rusija zanika vpletenost.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Združene države Amerike so odobrile prodajo naprednih raket zrak-zrak in pripadajoče opreme Nemčiji. Posel, vreden 1,23 milijarde dolarjev, naj bi okrepil nemško obrambno sposobnost in jo postavil v ospredje evropskega ponovnega oboroževanja. Nemčija je z nakupom, po mnenju nekaterih, vstopila v »oboroževalno tekmo«.

V luči zaostrovanja odnosov med ZDA, Natom, EU in Rusijo glede Ukrajine, je NATO začel z razvojem "Vzhodne straže". Hkrati so evropski diplomati v Moskvi opozorili na morebitne posledice novih vdorov ruskih letal v zračni prostor. Generalni sekretar Nata pa je izrazil zaskrbljenost glede finančne vzdržnosti uničevanja dronov z dragocenim orožjem.

Glavni minister Balochistana, Sarfraz Bugti, je obtožil Kabul, da podpira militantne skupine, ki izvajajo napade v Pakistanu. Bugti trdi, da militanti, vključno s TTP, v Afganistanu najdejo trening centre, varna zavetišča in celo državno podporo. Izjavil je, da teroristi v Afganistanu uživajo 'državno pokroviteljstvo', od koder izvajajo napade na Pakistan, kar zaostruje varnostne razmere v Balochistanu.

Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.

Kitajska je kritizirala obisk ameriških senatorjev na Tajvanu in ga označila za grožnjo suverenosti. Senator Roger Wicker, predsednik odbora za oborožene sile ameriškega senata, je poudaril, da ima Tajvan pravico do svobode in ohranjanja samoopredelitve.

Triintrideset kolumbijskih vojakov, ki so jih po navodilih uporniške skupine ugrabili vaščani, je bilo po treh dneh izpuščenih, je sporočil urad ombudsmana. Kolumbijsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili vojaki pridržani od ponedeljka v jugovzhodni provinci. Minister za obrambo Pedro Sanchez je povedal, da so vojake izpustili oboroženi civilisti na območju džungle v jugovzhodni Kolumbiji.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Afganistanske oblasti so poklicale pakistanskega veleposlanika v Kabulu na zagovor zaradi domnevnih pakistanskih vojaških napadov v provincah Nangarhar in Khost. Afganistanske oblasti trdijo, da so napadi povzročili smrt najmanj treh ljudi in ranili sedem. Pakistan se na obtožbe še ni uradno odzval, Afganistan pa ni predložil dokazov.

Predsednik ZDA Donald Trump se je v Ovalni pisarni Bele hiše prvič srečal s pakistanskim premierjem Šehbazom Šarifom in generalom Asimom Munirjem, kjer so razpravljali o regionalni varnosti in drugih vprašanjih. To srečanje predstavlja preobrat glede na prejšnja kritična stališča predsednika Trumpa do Pakistana.

Novi generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v intervjuju izrazil upanje glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar je hkrati zmanjšal pričakovanja. Pohvalil je prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je napovedal udeležbo na kitajski vojaški paradi, kjer naj bi se pridružil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Pričakuje se, da bo Kim za potovanje v Peking uporabil svoj osebni, neprebojni vlak. Kitajska je na dogodek povabila tudi Daniela Andrewsa in Boba Carra.

V bližini oporišča Ramstein v Nemčiji poteka gradnja največje ameriške vojaške bolnišnice izven Združenih držav. Projekt, ki ga označujejo kot »betonirano zavezništvo«, velja za strateško zavezo v negotovih transatlantskih časih. Bolnišnica bo imela pomembno vlogo v oskrbi ameriških vojakov in bo simbol ameriške prisotnosti v Nemčiji.

Venezuela je obtožila Združene države sovražnega prevzema venezuelske ribiške ladje v svoji gospodarski coni. Po poročilih naj bi se osebje z ameriške vojaške ladje vkrcalo na venezuelsko ribiško ladjo z devetimi ribiči, medtem ko je ta plula v venezuelskih vodah. Venezuela je obsodila prestrezanje "neškodljive" ribiške ladje s strani ameriške vojne ladje.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Tajvan je napovedal rekordno povečanje obrambnih izdatkov v višini približno 34 milijard evrov kot odgovor na naraščajoči vojaški pritisk Kitajske, pri čemer bo novi proračun namenjen povečanju proizvodnje in zalog streliva, s sodelovanjem ZDA pa bodo vzpostavili avtomatizirano linijo za proizvodnjo 155-milimetrskih granat. Obrambni minister je poudaril, da "investiranje v obrambo pomeni investiranje v mir", predsednik Lai Ching-te pa je izjavil, da Kitajska s svojimi grožnjami sosednjim državam ne ravna kot odgovorna velesila. V stranki DPP (Demokratična progresivna stranka) pa je邱建富 predlagal, da bi morali zakonodajalci ostati v parlamentu, razen če ni dovolj talentov za zamenjavo, pri čemer se ostali strinjajo, da mora biti volja ljudstva na prvem mestu. Obenem se pojavljajo polemike glede predlaganih sprememb zakona o državljanstvu, ki jih podpira predsednik Tajvanskega centra za preverjanje dejstev.

Mjanmarska vojaška vlada je Karensko narodno zvezo (KNU), pomembno etnično uporniško skupino, uradno označila za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki je bila izvedena tik pred decembrskimi volitvami, dejansko prepoveduje vse dejavnosti, povezane s KNU, vključno s stiki tretjih oseb s to skupino. Ukrep za zatiranje KNU je bil sprejet v času, ko državo razdirajo državljanska vojna.

Ameriški predsednik Donald Trump ni izključil možnosti novih napadov na Venezuelo. Ponovno je obtožil Nicolasa Madura, da je manipuliral z volitvami. Te izjave so prišle v času naraščajočih napetosti med državama, ob tem pa so ZDA v Karibsko morje napotile osem vojaških ladij in podmornico.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Francoske oblasti so aretirale dva člana dobrodelne organizacije SOS Donbas, vključno z rusko državljanko, zaradi suma vohunjenja v korist Rusije. Organizacija je znana po svoji podpori prebivalcem Donbasa.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Ruski ambasador v Franciji je opozoril NATO, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. Opozorilo je sledilo obtožbam, da je Rusija kršila zračni prostor več evropskih držav s preleti dronov. Poljska, Ukrajina in NATO so zatrdili, da so bili nedavni vdori ruskih dronov v njihov zračni prostor namerni.

Premier Narendra Modi je prispel v Tokio na dvodnevni uradni obisk, kjer se je udeležil 15. indijsko-japonskega letnega vrha. Indijska diaspora v Tokiu ga je pričakala z navdušenjem in izrazila ponos. Japonski umetniki so pripravili kulturne predstave ob njegovem prihodu.

Visoki predstavniki ameriške vojske so se ta teden sestali z voditelji karibskih držav, medtem ko je Trumpova administracija okrepila svojo moč v regiji kot del kampanje proti trgovini z drogami. Obrambni minister Pete Hegseth bo obiskal Santo Domingo v Dominikanski republiki in se sestal s predsednikom Luisom Abinaderjem, obrambnim ministrom Carlosom Antoniom Fernándezom Onofrejem in drugimi uradniki. General Dan Caine, predsednik Združenega štaba in glavni vojaški svetovalec predsednika Donalda Trumpa, je prav tako prisoten.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, vključno z indonezijskim predsednikom Prabowom Subiantom, na obsežno vojaško parado v Pekingu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako udeležil parade, kjer naj bi se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar bi lahko predstavljalo pomembno diplomatsko zmago za Kitajsko in priložnost za Kima, da si zagotovi podporo pred morebitnimi pogovori z Donaldom Trumpom.

Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je v svojem oddaljenem nagovoru Združenim narodom obtožil Izrael za "vojne zločine" in "genocid" v Gazi. Slovenija je uvedla prepoved vstopa izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, po podobnem ukrepu julija, ki je bil usmerjen proti dvema izraelskima ministroma. Medtem je epizoda South Parka kritizirala Netanjahuja zaradi izkoriščanja antisemitizma v luči vojne v Gazi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Ameriško obrambno ministrstvo je prekinilo desetletni program, ki je kitajskim programerjem omogočal delo na občutljivih oblačnih sistemih. Sekretar za obrambo Pete Hegseth je sprožil obsežno preiskavo proti Microsoftu zaradi zaposlovanja inženirjev, povezanih s Kitajsko komunistično partijo (KKP), pri projektih ameriške vojske in Pentagona. Ministrstvo za obrambo bo pregledalo upravljanje svojih oblačnih storitev, kitajskim državljanom pa ne bo več dovoljeno upravljati oblačnih storitev Pentagona.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad, ki vključuje množico dronov in raket, je eden največjih od začetka invazije leta 2022. Ukrajinske oblasti so sporočile, da se iskanje preživelih nadaljuje, število žrtev pa bi lahko še naraslo.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Donald Trump je postavil pogoje za srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je po poročanju ruskih medijev povzročilo razočaranje pri vodji kabineta ukrajinskega predsednika, Andreju Ermaku. Ukrajinske sile so uničile edinstveno rusko letalo A-60.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe (NORAD) je sporočilo, da so 24. septembra v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske zaznali štiri ruska vojaška letala. Ameriški lovci F-16 so bili dvignjeni, da bi prestregli dva ruska strateška bombnika Tu-95MS in dva lovca Su-35. Ameriška vojska je poleg lovcev aktivirala tudi letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3.

V južnem Libanonu sta umrla dva libanonska vojaka, dva pa sta bila ranjena, ko je med pregledom strmoglavljenega izraelskega drona prišlo do eksplozije. Do incidenta je prišlo v bližini kraja Nakura. Libanonski predsednik Joseph Aoun je izrazil obžalovanje, da vojska "ponovno" plačuje ceno za ohranjanje stabilnosti na jugu države.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Brigadni general Curtis King, poveljnik 10. poveljstva ameriške vojske za zračno in protiraketno obrambo, je ponovno potrdil neomajno zavezanost ZDA Natu in Romuniji, pri čemer je poudaril ključno vlogo Romunije v zavezništvu. Ameriški uradniki so ponovili zavezanost ZDA varnosti vzhodnega krila, odgovorili na vprašanja o rotaciji enot, širitvi sistema MEROPS in sodelovanju Nata pri obrambi pred droni.

Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.

Načelnik štaba ameriške vojske, general Dan Caine, je obiskal Trinidad in Tobago, kjer se je srečal s premierko Kamlo Persad-Bissessar. Obisk je potekal v času povečanih napetosti med ZDA in Venezuelo, kar je v karibski regiji povzročilo zaskrbljenost.

Potekajo intenzivne diplomatske aktivnosti med ZDA, EU, Ukrajino in Rusijo, ki vključujejo pogovore o mirovnem načrtu, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Ta načrt predvideva omejitev števila ukrajinskih vojakov na 800.000. Macron je napovedal, da EU pripravlja pomoč Ukrajini iz zamrznjenega ruskega premoženja.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Belorusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je iz Rusije prispela nova pošiljka raketnih sistemov »tor M2«. Ta prihod predstavlja okrepitev beloruske obrambne zmogljivosti.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.