APDEJT.si

Južnokorejska vojska je izstrelila več deset opozorilnih strelov proti severnokorejski trgovski ladji, ki je za kratek čas prestopila sporno zahodno morsko mejo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponudil pomoč Turčije pri organizaciji mirovnih pogajanj na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino. Erdoğan je izrazil pripravljenost Turčije, da stori vse, kar je v njeni moči, za vzpostavitev kontaktov med državama.

Danska vlada naj bi dovolila ukrajinskemu podjetju Fire Point kršiti več kot 20 zakonov in predpisov pri gradnji tovarne za proizvodnjo trdnega raketnega goriva, namenjenega za ukrajinske rakete dolgega dosega "Flamingo" in bojne drone.

Načelnik štaba ameriške vojske, general Dan Caine, je obiskal Trinidad in Tobago, kjer se je srečal s premierko Kamlo Persad-Bissessar. Obisk je potekal v času povečanih napetosti med ZDA in Venezuelo, kar je v karibski regiji povzročilo zaskrbljenost.

Potekajo intenzivne diplomatske aktivnosti med ZDA, EU, Ukrajino in Rusijo, ki vključujejo pogovore o mirovnem načrtu, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Ta načrt predvideva omejitev števila ukrajinskih vojakov na 800.000. Macron je napovedal, da EU pripravlja pomoč Ukrajini iz zamrznjenega ruskega premoženja.

Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer se osredotoča na naftne rafinerije in druge ključne dele sektorja. Cilj teh napadov je prekinitev dobave goriva in vojakov na fronto. Zaradi tega se v Rusiji dvigujejo cene goriva in širi pomanjkanje. Rusija medtem preizkuša hipersonične rakete.

Belorusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je iz Rusije prispela nova pošiljka raketnih sistemov »tor M2«. Ta prihod predstavlja okrepitev beloruske obrambne zmogljivosti.

Po poročilih več virov se rast obrambnih izdatkov znotraj Nata upočasnjuje, čeprav ameriški predsednik Donald Trump poziva zaveznice k znatnemu povečanju teh izdatkov. Prejšnja obdobja so zaznamovale impresivne stopnje rasti, vendar najnovejše številke ne kažejo več takega trenda.

Velika Britanija je še vedno pripravljena napotiti svoje enote v Ukrajino, ko se bodo tam končale vse bojne aktivnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo predvidoma napovedal uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Franciji, po zgledu drugih evropskih držav zaradi naraščajoče grožnje Rusije in dvomov o zavezništvu z Združenimi državami. Macron bo predstavil nov program, ki bo iskal do 50.000 prostovoljcev na leto. Napoved sledi polemiki, ki jo je sprožil načelnik generalštaba, general Fabien Mandon, ki je pozval Francoze, da 'sprejmejo izgubo svojih otrok' v primeru konfliktov v Evropi. Od ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je več evropskih držav uvedlo obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Ukrajinske sile so izvedle več napadov na rusko ozemlje in položaje. Ciljale so naftno rafinerijo "Kiriši", komunikacijski center ruske Črnomorske flote v Sevastopolu in izvedle sabotažo v Orlovski oblasti, kjer so bili ubiti ruski gardisti. Uničena je bila tudi železniška proga. Ukrajinska mornarica je sporočila, da je bil napad na Sevastopolj izveden že prejšnji teden. Prav tako naj bi ukrajinske sile osvobodile vas Filija v Dnjepropetrovski oblasti.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sklical stotine generalov in admiralov na srečanje v oporišču marincev v Virginiji naslednji teden. Razlog za srečanje ostaja neznan, kar je sprožilo ugibanja in zaskrbljenost v Washingtonu in znotraj vojske. Srečanje sledi več nenavadnim in nepojasnjenim dejanjem obrambnega ministra, ki vključujejo vojaške voditelje.

Misija NATO za patruliranje, ki deluje iz Litve, je dvignila svoje lovce kot odgovor na premike petih ruskih letal nad Baltskim morjem, ki so se približevala latvijskemu zračnemu prostoru. Incident je sprožil zaskrbljenost, pri čemer je litovski minister izrazil mnenje, da nekdo preizkuša potrpljenje zavezništva.

Po tem, ko je ruski dron v soboto vstopil v romunski zračni prostor, je romunsko zunanje ministrstvo poklicalo ruskega ambasadorja na pogovor. Zunanja ministrica Oana Ţoiu je dejala, da so dejanja Rusije nesprejemljiva in neodgovorna ter da bo o tem spregovorila na Generalni skupščini Združenih narodov. Kaja Kallas, vodja diplomacije EU, je obsodila kršitev zračnega prostora.

Libanonski premier je izjavil, da je država v stanju 'dolgotrajne vojne' in poudaril, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za soočenje z morebitnimi stopnjevanji napetosti s strani Izraela.

Po vdoru ruskega drona v romunski zračni prostor je Romunija drugič v nekaj dneh poklicala ruskega veleposlanika. Zunanje ministrstvo je dejanje označilo za nesprejemljivo in neodgovorno. Incident se je zgodil med obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar so nemudoma vzletela letala F-16.

Vladimir Putin je med uradnim obiskom v Biškeku, Kirgiziji, pozdravil vojsko v kirgiščini. Predsednik Kirgizije, Sadyr Zhaparov, je izjavil, da se je število ruskih podjetij v Kirgiziji potrojilo in doseglo 1800. Putin je rusko vojaško bazo v Kirgiziji označil za garanta stabilnosti v regiji.

V Združenih državah Amerike so junija preusmerili vojaške drone MQ-9 Predator, ki so bili prvotno namenjeni za spremljanje protestov, ki so sledili napotitvi pripadnikov Nacionalne garde. Medtem je Izrael izvedel zračne napade na cilje Houthijev v Sani, glavnem mestu Jemna, kot odgovor na napad Houthijev z brezpilotnim letalom na turistično območje v Eilatu. Napadi so se zgodili med govorom voditelja Houthijev, Abdul-Malika al-Houthija.

Z ruskega kozmodroma Pleseck je bila izstreljena raketa Angara-1.2, ki nosi vojaške satelite. Izstrelitev je bila izvedena v interesu ruskega Ministrstva za obrambo.

Dvajset ameriških kongresnikov, med njimi tudi grško-ameriškega porekla, je poslalo pismo zunanjemu ministru Marcu Rubiu in obrambnemu ministru Pitu Hegsethu, v katerem izražajo zaskrbljenost glede potencialne prodaje lovskih letal F-16 in F-35 Turčiji. V pismu opozarjajo, da bi bila prodaja nezakonita in ogrozila varnost Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost umika sankcij proti Turčiji in prodaje lovskih letal F-35, če bo srečanje z Erdoğanom produktivno. Po srečanju je ameriški veleposlanik v Turčiji srečanje označil za 'boljše od odličnega'. Trump je pozval Erdoğana, naj ustavi nakup ruske nafte.

V Washingtonu sta bila dva gasilca, ki sta se borila z največjim gozdnim požarom v državi, aretirana s strani imigracijskih uradnikov. Incident se je zgodil, ko sta gasilca čakala na prihod nadrejenega, medtem ko sta sekala drva. Uradniki za priseljevanje so uporabili podatke Ministrstva za licenciranje države Washington, kljub zakonu iz leta 2019, ki to prepoveduje.

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je ostro kritiziral odziv romunske vojske na prelet ruske drone, ki je preletela štiri okrožja, preden je padla v Vasluju. Băsescu je izrazil zaskrbljenost, ker Romunija ni sestrelila nobene ruske drone in dejal, da postajajo smešni, saj imajo opremo, a je ne znajo uporabljati in da bi morala vojska odkrito priznati, če se ne more braniti.

Evropski parlament je potrdil prvi evropski obrambni program EDIP, ki ga evropski poslanci in Evropska komisija vidijo kot skromen, a dober prvi korak k krepitvi evropske obrambne industrije. Cilji programa so spodbujanje skupnih evropskih nabav za obrambo, povečanje proizvodnje opreme za obrambo in povečanje podpore Ukrajini.

Izraelska obveščevalna služba je avstralski varnostni agenciji zagotovila ključno pomoč pri preiskavi iranskih antisemitskih terorističnih napadov na avstralskih tleh, poroča Sky News Australia. Iranski ambasador Ahmad Sadeghi je ob prihodu na letališče v Sydneyju pred izgonom zavrnil obtožbe Avstralije, da je Teheran usmerjal antisemitske požige, in jih označil za "laži".

Izraelska vojska je sporočila, da so njene letalske sile izvedle napade na Sano, pri čemer so ciljale na poveljniške centre Hutijev, skladišča dronov in centre za urjenje. V napadih naj bi bilo ubitih več deset borcev. Napad z dronom iz Jemna na Eilat je ranil najmanj 22 ljudi, od tega dva huje.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izjavil, da je Rusija omogočila Belorusiji, da postane prava jedrska sila. Poleg tega je Lukašenko napovedal, da Belorusija načrtuje dogovor z Rusijo o gradnji druge jedrske elektrarne v državi. Lukašenko je pohvalil Rusijo na Globalnem atomskem forumu v Moskvi, kjer je ocenjeval ruski pristop k deljenju jedrske tehnologije.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, ker ni napredka v pogovorih o iranskem jedrskem programu. Ta poteza, ki jo pozdravljajo Združene države, bi lahko v 30 dneh ponovno uvedla sankcije proti Teheranu, kar bi lahko imelo resne posledice. Iran je obljubil ustrezen odgovor na to dejanje, ki ga ocenjujejo kot nezakonito.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so aktivirale mehanizem za hitro ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi neupoštevanja obveznosti glede jedrskega programa. Iranski predstavniki so potezo označili za "neupravičeno in nezakonito" ter obljubili odgovor. Varnostni svet ZN je na zahtevo evropskih sil razpravljal o ponovni uvedbi sankcij proti Islamski republiki.

Švedska vojska želi nabaviti križarske rakete dolgega dosega, ki bi lahko zadele cilje globoko na ozemlju drugih držav. Minister za obrambo je dejal, da je to potrebno za odvračanje Rusije, saj se želijo uskladiti z ruskimi zmogljivostmi dolgega dosega.

Ameriška vojska načrtuje proizvodnjo 30.000 kasetnih izstrelkov XM1208, kalibra 155 mm, letno. Ti izstrelki, ki vsebujejo devet naprednih submunicij M99, so namenjeni uporabi s havbicami M109A6/7 Paladin in M777A2.

Srbski opozicijski voditelji so v Strasbourgu enotno pozvali k sankcijam proti Aleksandru Vučiću, Ani Brnabić, Macutu in Dačiću zaradi spodkopavanja demokracije in policijske brutalnosti v Srbiji. Vučić je na to dejal, da je šokiran nad potezo opozicije in trdi, da zahtevajo sankcije proti lastnemu narodu, ker se istoveti z njim.

Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je obsodil nedavne kršitve zračnega prostora v Evropi, ki jih je povzročila Rusija z uporabo dronov. Po srečanju z ministrskimi predsedniki vzhodnih dežel je Merz izjavil, da Nemčija ne bo dopustila nadaljnjih tovrstnih kršitev in bo sprejela vse potrebne ukrepe za učinkovito odvračanje. Poudaril je, da si bo prizadeval za maksimalno odvračanje ruske vojske od ponovnih kršitev.

Glede na satelitske posnetke, ki jih je analiziral Associated Press, je Iran verjetno izvedel neprijavljeno testiranje raket v svojem vesoljskem pristanišču Imam Khomeini. To poudarja prizadevanja Teherana za ohranjanje svojega orožarskega programa.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Ministrstvo za obrambo Republike Moldavije je opozorilo, da po kanalih Telegram krožijo lažni pozivi na služenje vojaškega roka, namenjeni širjenju panike in lažnih govoric o pripravah na vojno pred bližajočimi se volitvami. Ministrstvo je poudarilo, da so ti dokumenti lažni in predstavljajo poskus širjenja dezinformacij.

Libanonska vojska je prejela osem tovornjakov orožja iz več palestinskih begunskih taborišč na jugu države, potem ko je prejšnji teden prejela podobno pošiljko iz taborišča v južnem predmestju Bejruta. Predaja orožja, ki jo je izvedlo gibanje Fateh v taboriščih v okolici Tira, je del dogovora med libanonsko vlado in Palestinsko upravo. Po besedah libanonskega vladnega uradnika bi lahko razorožitev palestinskih taborišč utrla pot za podelitev več pravnih pravic palestinskim beguncem v Libanonu.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Minister za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukan Helez, je obeležil dan državnosti BiH v Travniku s polaganjem cvetja in poklonom na spomeniku "Mati" in Šehidskem mezarju. Poudaril je pomen spomina na ZAVNOBiH, temelj obnovljene državnosti BiH, in obljubil, da bo storil vse za močnejše, sposobnejše in modernejše oborožene sile BiH.

Italijanska letala F-35, ki delujejo v okviru Natove misije zračnega patruljiranja v Estoniji, so vzletela iz oporišča Ämari in prestregla rusko letalo. Ta akcija je del Natovih prizadevanj za zaščito vzhodnega krila in baltskih držav. V operaciji je sodelovala Task Force Air, ki jo sestavljata 32. in 6. polk italijanskega vojnega letalstva.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Ameriška bojna letala so prestregla štiri ruska bojna letala blizu Aljaske, kar je že devetič letos. Ruski ambasador v Franciji je posvaril NATO pred sestrelitvijo ruskih letal, saj bi to pomenilo vojno. Romunski obrambni minister je sporočil, da je vrhovni svet za obrambo odobril nove postopke, ki poveljnikom misij omogočajo sestrelitev dronov in vojaških letal, ki kršijo romunski zračni prostor. Neznani vdori dronov so povzročili zaprtje letališč v državah Nata, pojavljajo pa se sumi o ruski odgovornosti.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek glasoval o resoluciji, ki bo končala več kot štiri desetletja trajajočo operacijo mirovnih sil ZN v južnem Libanonu (UNIFIL) do 31. decembra 2026. Glasovanje sledi ponavljajočim se preložitvam zaradi zadržkov ZDA in Izraela glede nadaljnje prisotnosti sil. Predlog resolucije predvideva podaljšanje mandata mirovne misije v Libanonu do konca leta 2026, nato pa popoln umik.

Po poročanju Reutersa so evropske članice NATA izrazile nezadovoljstvo in zmedo zaradi šibkega odziva ZDA na incident, v katerem naj bi ruski dron vdrla na ozemlje Poljske. Pomanjkanje močne reakcije Washingtona je sprožilo zaskrbljenost glede zavezanosti ZDA varnosti Evrope.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Predsednik Donald Trump je v sklopu tradicionalne slovesnosti ob Dnevu zahvalnosti pomilostil purana Gobbla. Slovesnost pomilostitve puranov ima korenine v letu 1863, v času predsednika Abrahama Lincolna. Trump je ob tem dodal dva purana na svoj dolg seznam pomilostitev v drugem mandatu in ponudil pticam odmerek svoje veliko razpravljane predsedniške imunitete. Trump je puranom dal ostre vzdevke, med govorom pa je Pritzkerja označil za 'debelega zgleda'.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je napovedal vzpostavitev sistema neprekinjene dobave ameriškega orožja Ukrajini, ki ga bodo financirale države članice Nata. Rutte je poudaril, da bo ameriško orožje v Ukrajino prihajalo neprekinjeno, stroške pa bo pokrivalo Severnoatlantsko zavezništvo.

Romunija je 28. avgusta 2025 prejela še tri bojna letala F-16 iz Norveške, s čimer se je njihovo število povečalo. Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da naj bi do konca leta 2025 romunske zračne sile imele tri polne eskadrilje teh letal.

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.