APDEJT.si

Po Evropi so izbruhnili protesti zaradi izraelskega prestrezanja flote Global Sumud, ki je iz Barcelone prevažala pomoč za Gazo. Medtem je bila Greta Thunberg, skupaj s 170 drugimi podporniki, deportirana iz Izraela. V Indiji so potekali protesti proti genocidu, pri čemer so demonstranti opozarjali na financiranje Indije in posledice za Gazo. Kolesar Oded Kogut iz ekipe Israel-Premier Tech je zmago v CRO Race posvetil kritikom ekipe. Demokratski senator Chris Van Hollen pa je obsodil Van Jonesa zaradi neokusne šale o 'mrtvem otroku iz Gaze'.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Minister za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukan Helez, je obeležil dan državnosti BiH v Travniku s polaganjem cvetja in poklonom na spomeniku "Mati" in Šehidskem mezarju. Poudaril je pomen spomina na ZAVNOBiH, temelj obnovljene državnosti BiH, in obljubil, da bo storil vse za močnejše, sposobnejše in modernejše oborožene sile BiH.

Britanska kraljeva mornarica je s fregato HMS Iron Duke in helikopterjem Wildcat iz Yeoviltona tri dni spremljala dve ruski plovili, vključno z oboroženo fregato RFN Neustrashimy in tovorno ladjo Sparta IV, ko sta pluli skozi Severno morje in Rokavski preliv. Operacija je potekala v sodelovanju z Natovimi zavezniki, da bi zaščitili britanske vode.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Zaradi ponavljajočih se kršitev zračnega prostora Nata s strani ruskih vojaških dronov, zavezništvo intenzivira načrte za okrepitev vzhodne meje. Ukrajina je ponudila svoje izkušnje pri obrambi pred ruskimi droni, medtem ko Nato preučuje nove obrambne strategije, vključno z razvojem prestreznih dronov in nabavo novih sistemov s strani Bundeswehra. Ruske drone v Poljski so sprožile pripravljenost v Natu.

Kreml je zanikal poročilo New York Timesa, da so ruski droni ali posredniki vohunili nad potmi, ki jih ZDA in zavezniki uporabljajo za prevoz vojaške opreme skozi vzhodno Nemčijo. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je te trditve označil za "novinarsko potegavščino" in lažno novico. Ameriški uradniki sumijo, da Rusija ali njeni operativci izvajajo izvidniške lete z droni nad oskrbovalnimi potmi v nemški zvezni državi Turingiji, kar bi lahko bilo uporabljeno za sabotaže. Bela hiša in Pentagon se na prošnje za komentar nista odzvala.

Volodimir Zelenski je ponovil, da ne namerava voditi Ukrajine v mirnem času in je pripravljen odstopiti s položaja po koncu vojne. V intervjuju je dejal, da bo parlament pozval k organizaciji volitev po prekinitvi ognja, ob tem pa je poudaril, da se po koncu vojne ne bo več potegoval za predsedniški položaj. Različni viri tudi poročajo o tem, da Schlein poziva k enotnosti glede zločinov v Ukrajini in Gazi.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je razkril, da Rusija trenutno sledi dvema satelitoma Intelsat, ki ju uporablja nemška vojska. Opozoril je tudi, da je nad nami 39 ruskih in kitajskih satelitov. Napovedal je 35 milijard evrov investicij v nemško obrambo, pri čemer je poudaril, da je Evropa desetletja bila odvisna od ZDA za svojo varnost v vesolju.

Predsednik Donald Trump je v sklopu tradicionalne slovesnosti ob Dnevu zahvalnosti pomilostil purana Gobbla. Slovesnost pomilostitve puranov ima korenine v letu 1863, v času predsednika Abrahama Lincolna. Trump je ob tem dodal dva purana na svoj dolg seznam pomilostitev v drugem mandatu in ponudil pticam odmerek svoje veliko razpravljane predsedniške imunitete. Trump je puranom dal ostre vzdevke, med govorom pa je Pritzkerja označil za 'debelega zgleda'.

Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde (IRGC) je izjavil, da je Iran zmagal v nedavnem 12-dnevnem konfliktu proti Izraelu in ZDA, kar je po njegovih besedah dokaz vojaške, politične in družbene odpornosti države. IRGC trdi, da ima celovito obveščevalno bazo podatkov o Izraelu, poudarjajoč pomembnost ohranjanja naracije o zmagi. Iranska obveščevalna služba naj bi imela ključno vlogo pri uspehu raketnih in napadalnih udarov z brezpilotnimi letalniki proti Izraelu. Iranski obrambni minister je pohvalil vojaške zmogljivosti države in dejal, da so iranske oborožene sile prodrele v večplastne obrambne sisteme Izraela in uničile številne cilje.

Ob obletnici napada 7. oktobra so potekali propalestinski protesti, ki jih je Keir Starmer označil za "nebritanske". Škotski rektor univerze je opozoril protestnike, naj ne opravičujejo nasilja nad nedolžnimi. V Združenem kraljestvu so potekali shodi v podporo Palestini, medtem ko so v Evropi, vključno z Amsterdamom, potekali protesti proti izraelski politiki v Gazi. Premierka Viktorije in njen kolega iz Novega Južnega Walesa sta bila kritična do protestnikov ob 7. oktobru. Na Sheffield University so potekali propalestinski protesti.

Avstralska banka ANZ se je strinjala s plačilom rekordne kazni v višini 240 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) zaradi neprimernega ravnanja, ki je oškodovalo več deset tisoč strank, vključno z zaračunavanjem stroškov umrlim strankam. Banka je bila kritizirana, ker je izneverila zaupanje Avstralcev.

Hrvaški vojaški pilot J. I. in njegova partnerka, državljanka Srbije, sta v priporu zaradi suma vohunjenja. Županijsko državno tožilstvo v Splitu ju obtožuje mednarodnega vohunjenja, sodnik pa je odredil enomesečni pripor. Predsednik Zoran Milanović se je odzval na preiskavo, medtem ko je obramba prepričana, da niso izpolnjeni pogoji za kaznivo dejanje vohunjenja in da nacionalna varnost ni bila ogrožena. Tožilstvo se je pritožilo na odločitev sodišča, ki je zavrnilo predlog za pripor zaradi nevarnosti ponavljanja kaznivega dejanja.

V mestu Leh v Ladaku so protesti, ki so jih spodbudile zahteve po državnosti, prerasli v nasilje, v katerem so bili štirje ljudje ubiti, več deset pa ranjenih. Oblasti so uvedle policijsko uro, medtem ko je Union Home Ministry poročal, da je situacija pod nadzorom. Napetosti so se povečale po tem, ko so se na družbenih omrežjih razširile fotografije in videoposnetki protestnikov, ki so bili v kritičnem stanju zaradi stradanja. Sonam Wangchuk se je znašel pod drobnogledom, saj ga je MHA povezala z nasiljem.

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.

Predsednica Generalne skupščine Združenih narodov, Analena Berbok, podpira možnost napotitve mirovnih sil ZN v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma. Po njenem mnenju bi lahko mirovna misija ZN prispevala k stabilnosti in varnosti v državi po koncu konflikta.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija do leta 2030 vložila 35 milijard evrov v vesoljsko varnost. Pistorius je dejal, da ruski sateliti v vesolju sledijo satelitom, ki jih uporablja tudi Bundeswehr. Zaradi tega bo Nemčija v prihodnjih petih letih namenila sredstva za vzpostavitev "varnostne arhitekture" v vesolju.

Rusko lovsko letalo Su-35S je prestreglo ameriško letalo P-8A Poseidon nad Črnim morjem. Ameriško letalo, namenjeno protipovršinskemu in protipodmorniškemu bojevanju ter izvidništvu, je bilo opremljeno z naprednim sistemom za zbiranje obveščevalnih podatkov AN/APS-154. Ruski viri trdijo, da je ameriška prisotnost v regiji namenjena zbiranju obveščevalnih podatkov v podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem v bližini Krima.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, med njimi ruskega predsednika Vladimirja Putina, severnokorejskega voditelja Kim Jong-una in indonezijskega predsednika Prabowo Subiantoja, na veliko vojaško parado v Peking. Pričakuje se, da bo Kim Jong-un obiskal Kitajsko prvič po šestih letih, kar bo tudi njegovo prvo srečanje s toliko svetovnimi voditelji od prevzema oblasti leta 2011.

Rusija je med vojaškimi vajami Zapad 2025 v Barentsovem morju izstrelila hipersonično križarsko raketo Zircon. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je raketa zadela cilj z neposrednim udarcem. Zircon ima domet 1000 km in doseže hitrost 10-krat večjo od hitrosti zvoka.

Dmitrij Medvedev je ponovno zagrozil z jedrskim orožjem, tokrat kot odgovor na izjave ukrajinskega predsednika Zelenskega, pri čemer je poudaril, da pred tem orožjem ni zaklonišča. Ukrajinska vojska je poročala, da je sestrelila rusko letalo Su-34 v Zaporoški oblasti, dronovi pa naj bi zadeli ruske luke v Novorosijsku in Tuapseju. Zaradi ruskih napadov je v Černigovu ostalo 30.000 ljudi brez elektrike. Madžarski premier Viktor Orban se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je zavrnil poročanje časnika The New York Times, da so ruski vohunski droni letali nad Nemčijo. Peskov je publikacijo označil za 'časopisno raco' in dejal, da si je težko predstavljati, da bi se kaj takega dogajalo.

Poljska pripravlja zakonodajo, ki bo njenim vojaškim silam omogočila sestreljevanje ruskih brezpilotnih letal nad Ukrajino, ne da bi čakale na odobritev Nata ali Evropske unije. Ta poteza, o kateri poroča Euractiv in jo potrjuje Gazeta Wyborcza, predvideva spremembo zakona iz leta 2022. Poljske oblasti naj bi že razpravljale o strategiji uporabe zračnih sil v tem kontekstu.

NATO je potrdil, da bodo vse države članice letos dosegle cilj 2 % BDP za obrambo. Junija so voditelji zveze NATO sprejeli novo zavezo o povečanju izdatkov za organizacijo na 5 % BDP v naslednjem desetletju. Španija bo cilj 2% dosegla leta 2025.

Vladimir Putin je prejšnji teden poslal najmanj 19 dronov nad Poljsko, s čimer je Zahodu poslal jasno sporočilo: ne namerava kmalu končati vojne proti Zahodu. Analitiki menijo, da je to dejanje pokazatelj Putinovega odločnega stališča in zavračanja popuščanja v konfrontaciji z Zahodom.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Norveška policija je zasegla dron, ki ga je upravljal tuj državljan, v bližini letališča v Oslu. Policija je zasegla dron in zaslišala tujega državljana, starega okoli 50 let. Incident se je zgodil v času, ko se v Skandinaviji povečuje število podobnih dogodkov. Policija ni razkrila narodnosti tujca.

Nemški preiskovalci so identificirali vse člane skupine, ki je domnevno odgovorna za eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju. Preiskava je razkrila imena sedmih osumljencev, za katere so bili izdani nalogi za aretacijo. Poleg tega so preiskovalci odkrili "jasne povezave" med posadko jahte Andromeda, ki je bila morda uporabljena pri sabotaži, in ukrajinskimi oboroženimi silami ali obveščevalnimi službami.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je imenoval 21 članov Sveta za mladinske pobude, ki ga sestavljajo študenti, uspešni mladi podjetniki, raziskovalci, umetniki ter državljanski in okoljski aktivisti. Svet bo oblikoval politike za prihodnost Črne gore, s poudarkom na znanju, idejah in uspehih mladih.

V Katarju potekajo obnovljeni pogovori med vlado Demokratične republike Kongo (DR Kongo) in uporniki M23, da bi rešili prekinitev ognja, ki je zastala. Namen pogovorov je doseči dogovor o izvajanju premirja, ki ga je prejšnji mesec posredoval Katar. Prizadevanja za mir potekajo, medtem ko se nasilje in razseljevanje v vzhodnem Kongu še naprej povečujeta.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Češka je v nedeljo napotila helikoptersko enoto s tremi helikopterji Mi-171Š in do 150 vojaki na Poljsko. Ministrica za obrambo Jana Černochová je sporočila, da je odločitev odgovor na rusko kršenje zračnega prostora sosednjih držav. Enota bo na Poljskem ostala največ tri mesece.

Severnoameriško poveljstvo zračne obrambe (NORAD) je sporočilo, da so ameriške sile prestregle ruska lovska letala in bombnike v bližini Aljaske. Incident se je zgodil že večkrat letos. Madžarska lovska letala, ki so nameščena v Litvi, so prav tako 25. septembra prestregla ruska letala, ki so se približevala Natovemu zračnemu prostoru. Letala niso vstopila v zračni prostor ZDA ali Kanade.

Po prepovedi udeležbe navijačem Maccabi Tel Aviv na tekmi proti Aston Villi zaradi varnostnih pomislekov je sledilo ogorčenje. Izraelska vlada je prepoved označila za 'sramotno'. Keir Starmer je obsodil odločitev, britanske oblasti pa so začele prizadevanja za preklic prepovedi.

Somalijska vlada je na tedenski seji odobrila obrambne sporazume s Pakistanom, Jordanijo in Katarjem. Na seji so razpravljali tudi o boju proti skupinam Al-Shabaab in Daacish.

Evropa bo znatno povečala proizvodnjo lastnega vojaškega orožja. Za ta namen je v naslednjih treh letih namenjenih 1,5 milijarde evrov, kar bo omogočilo skupno oddajo naročil in proizvodnjo vojaške opreme. Cilj je znatno povečati proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od Združenih držav Amerike.

Po podatkih obveščevalnih služb naj bi v Bihar prek Nepala vdrli trije teroristi iz Pakistana. Poleg teroristične skupine Jaish-e-Mohammed je v poročilih omenjena tudi skupina Lashkar-e-Taiba (LeT). Zaradi tega je bila v celotnem Biharju razglašena visoka stopnja pripravljenosti pred državnozborskimi volitvami.

Po porazu proti Indiji v pokalu Azije 2025 je pakistanska ekipa vložila uradni protest proti indijski ekipi zaradi zavrnitve rokovanja po tekmi, kar je povzročilo ogorčenje. Protest so naslovili na Azijski kriket svet in izrazili zaskrbljenost nad vedenjem sodnikov. Kapitan pakistanske ekipe je bojkotiral podelitev nagrad, glavni trener pa je izrazil nezadovoljstvo.

Španija je prvič v zgodovini dosegla cilj NATO, da za obrambo nameni 2 % svojega BDP, kar je cilj, dogovorjen leta 2014. Kljub temu Španija še vedno zaostaja za drugimi članicami pri naložbah v obrambo, čeprav porabi več od povprečja za orožje. Medtem pa NATO ugotavlja, da bo le malo držav doseglo novi cilj izdatkov za obrambo, ki znaša 3,5 % BDP do leta 2025, kljub splošnemu pritisku na povečanje vojaških izdatkov zaradi geopolitičnih napetosti.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Rheinmetall, največji evropski proizvajalec streliva, je napovedal gradnjo nove tovarne za proizvodnjo artilerijskih izstrelkov v Latviji, ki bo od Moskve oddaljena le nekaj sto kilometrov. Poleg tega podjetje razmišlja o gradnji dodatnih tovarn v Litvi, Romuniji, Bolgariji in Ukrajini, s ciljem povečanja proizvodnih zmogljivosti zaradi naraščajočega povpraševanja.

Indija je uspešno preizkusila raketo Agni-Prime z mobilnega železniškega izstrelitvenega sistema. Obrambni minister je poudaril, da je s tem uspešnim testom Indija postala ena izmed izbranih držav, ki so razvile sistem za izstrelitev iz železniškega omrežja v gibanju.

Grški zunanji minister je izjavil, da bo Grčija zagotovila varno plovbo ladjam, ki so del mednarodne flotile za Gazo, v svojih vodah in o tem obvestila Izrael. Španija se je pridružila Italiji pri pošiljanju vojaške ladje za pomoč flotili.

Po izjavah Donalda Trumpa, da lahko Ukrajina s podporo EU ponovno pridobi nadzor nad svojim ozemljem, se pojavljajo različni odzivi. Kremel je izrazil optimizem glede nadaljnjih ameriških prizadevanj za mirno rešitev, medtem ko je nekdanji ameriški diplomat Kurt Volker dejal, da Trump še vedno želi skleniti posel z Rusijo in da je opisal Rusijo kot "tigra iz papirja". Poljski premier Donald Tusk je ostal zadržan kljub spremembi Trumpove retorike.

Strokovnjaki ZN so obtožili izraelsko vojsko, da je »neposredno vpletena« v izginotja Palestincev na lokacijah za razdeljevanje pomoči humanitarne fundacije Gaza, kjer naj bi lakota dosegla »kritično točko«.

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.

Volodimir Zelenski je izjavil, da mu je Donald Trump izrecno povedal, da podpira ukrajinske povračilne napade na rusko energetsko infrastrukturo, če Rusija napade ukrajinsko. Trump naj bi spremenil svojo retoriko glede vojne v Ukrajini in postal njen zagovornik.