APDEJT.si

Predsednik Nigerije Bola Tinubu je imenoval nigerijsko delegacijo v skupno delovno skupino ZDA in Nigerije, katere cilj je okrepiti dvostransko sodelovanje pri reševanju varnostnih izzivov v državi. To sledi nedavnemu obisku visoke delegacije v Washingtonu, ki jo je vodil nacionalni varnostni svetovalec Nuhu Ribadu. Ustanovitev skupne delovne skupine je del dogovora, doseženega med obiskom v Washingtonu.

Iranski vrhovni voditelj bo nocoj nagovoril iransko ljudstvo v televizijskem prenosu in spregovoril o aktualnih temah, ki zadevajo državo.

Palestinski Islamski Džihad (PIJ) naj bi krepil svojo vojaško prisotnost v Siriji, zlasti okoli palestinskih begunskih taborišč v Damasku. Gibanje je zanikalo izraelske trditve o povečani vojaški prisotnosti in opozorilo, da gre za poskus sejanja razdora in spodbujanja sovražnosti proti Palestincem.

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Črnogorska policija je na 93. Generalni skupščini Interpola poudarila svojo kredibilnost kot partner v mednarodnem policijskem sodelovanju. V. d. direktor Uprave policije Lazar Šćepanović se je srečal z novoizvoljenim predsednikom Interpola Lukasom Felipejem in generalnim sekretarjem Valdesijem Urkizo. Urkiza je pohvalil delo NCB Interpol Podgorica, zlasti na področju zaseženih vozil in preverjenih dokumentov, ter izrazil podporo Črni gori v boju proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu. Generalna skupščina Interpola je zbrala 196 delegacij držav članic.

Španska letalska družba Iberia je izrazila pripravljenost za ponovno vzpostavitev letov v Venezuelo, takoj ko bodo izpolnjeni vsi varnostni pogoji za potnike in posadko. Zaradi varnostnih tveganj v venezuelskem zračnem prostoru, ki jih je opozorila tudi španska agencija za varnost letenja, družba trenutno ne izvaja letov na teh linijah. Prioriteta družbe je zaščita potnikov in posadke.

Po analizah londonskega inštituta Royal United Services Institute, Rusija prodaja vojaško opremo in tehnologijo Kitajski, kar bi lahko Pekingu pomagalo pri pripravi zračnega napada na Tajvan. Rusija naj bi kitajskim zračnim enotam nudila usposabljanje in tehnično znanje za izvedbo hitrih operacij, pri čemer naj bi izkoristila svoje bojne izkušnje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na tiskovni konferenci v Biškeku izjavil, da bo delegacija predstavnikov ZDA naslednji teden prispela v Moskvo.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla več napadov na cilje Hezbolaha v južnem Libanonu. Cilj napadov naj bi bila skladišča orožja in teroristična infrastruktura. Izrael je okrepil napade kljub premirju s Hezbolahom.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo novega, prostovoljnega vojaškega roka, ki bo »izključno vojaški« in bo trajal deset mesecev. Prvi prostovoljci, okoli 3.000 mladih, starih od 18 do 19 let, bodo izbrani poleti 2026, cilj pa je do leta 2035 doseči 50.000 prostovoljcev. Clara Privé iz organizacije Unef kritizira novo obliko služenja vojaškega roka in trdi, da si mladi tega ne želijo.

Aljbin Kurti, premier začasnih prištinskih institucij v tehničnem mandatu, je izjavil, da je v teku postopek nabave helikopterjev Black Hawk iz ZDA. Napovedal je tudi, da naj bi prva municija v tovarni, ki bo zgrajena pri Đakovici, bila proizvedena do konca leta 2026. S tem se nadaljuje proces oboroževanja Kosova.

Državna sekretarja Dragana Kažanegra Stanišić in Petar Koprivica sta se udeležila mednarodne konference v Bolgariji, posvečene krepitvi institucionalnih zmogljivosti in regionalnemu sodelovanju pri preprečevanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Poudarili so, da je Črna gora zavezana izvajanju najvišjih mednarodnih standardov na tem področju. Ministrstvo za notranje zadeve (MUP) je sporočilo, da je cilj konference okrepiti partnerstvo med institucijami, lokalnimi oblastmi in strokovnjaki ter vzpostaviti temelje za dolgoročne mehanizme koordinacije v regiji Donave. V teku je tudi priprava nove Strategije za preprečevanje in zatiranje radikalizacije in nasilnega ekstremizma.

Poljski general Bogusław Pacek je ocenil, da je položaj Ukrajine na fronti zelo težak in da država počasi izgublja vojno. Po njegovem mnenju bi lahko zavzetje Pokrovska s strani Rusije odprlo pot za nadaljnjo ofenzivo proti zahodu Ukrajine, kar bi lahko prisililo Ukrajino k popuščanju.

V Tadžikistanu so bili v napadu iz Afganistana ubiti trije kitajski delavci. Do napada z brezpilotnim letalnikom in strelnim orožjem je prišlo v bližini meje z Afganistanom, kjer so se v zadnjih mesecih zaostrili odnosi s talibani. Tarča napada je bilo podjetje za rudarjenje zlata v provinci Hatlon.

Ukrajinski državljan, osumljen organizacije napadov na plinovode Severni tok leta 2022, je bil po aretaciji v Italiji izročen Nemčiji. Predaja se je zgodila danes.

Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je v Evropi začela "hibridna vojna", potem ko so valovi dronov povzročili začasno zaprtje dveh glavnih letališč v državi. Incidenti z droni so močno vplivali na letalski promet na Danskem, oblasti pa so sprejele nujne ukrepe za zagotovitev varnosti.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Japonsko obrambno ministrstvo si prizadeva okrepiti svoj arzenal dronov in je zahtevalo rekordno povečanje proračuna za naslednje fiskalno leto, s čimer želi odgovoriti na zaostrovanje varnostnih razmer.

Ruske nadzorne drone že mesece letijo nad transportnimi potmi ameriškega orožja v Nemčiji, s čimer zbirajo informacije, ki bi jih Kremelj lahko uporabil za sabotaže. Ameriški in evropski uradniki so zaradi tega vse bolj zaskrbljeni. Nemške obveščevalne službe so razkrile, da ruske drone vohunijo za železnicami in pristanišči, ki jih NATO uporablja za oskrbo. Berlin razmišlja o sankcijah proti Rusiji.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Poljsko veleposlaništvo v Minsku je izdalo nujen poziv poljskim državljanom v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z vsemi razpoložljivimi komercialnimi in zasebnimi sredstvi. Razlog za poziv je možnost ponovnega zaprtja meja in druge nepredvidene okoliščine.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung si prizadeva za ponovno združitev s Severno Korejo in je celo odstranil nekatere zvočnike za propagandna sporočila ob meji. Kljub temu Severna Koreja zavrača prizadevanja za pomiritev z vojaško krepitvijo in intenzivno propagando, s katero ohranja narativo o sovražnih odnosih. Južna Koreja pa je povečala proračune za obrambo in medkorejske odnose, s poudarkom na krepitvi samooskrbe pri odvračanju severnokorejskih groženj.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.

Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Severna Koreja je v ponedeljek uradno razglasila svoj status jedrske sile za 'nepovraten' in ga zapisala v zakon. S tem je zavrnila pozive Združenih držav k denuklearizaciji, ki jih vidi kot sovražne provokacije. Država je ZDA obtožila 'anahrronističnih' zahtev, medtem ko je njena stalna misija pri Združenih narodih poudarila, da je ta položaj nespremenljiv. Severna Koreja se bo 'odločno uprla in zavrnila vsak poskus spremembe trenutnega statusa Demokratične ljudske republike Koreje'.

Izraelske sile so okrepile bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev, več deset pa ranjenih. Poročali so tudi o pripravah izraelske vojske na zavzetje tega največjega urbanega središča v Gazi. Medtem je Newt Gingrich izrazil dvom o uspehu izraelskih vojaških prizadevanj za uničenje Hamasa, ker naj bi bilo preveč prebivalcev Gaze pripravljenih pridružiti se tej organizaciji. Potekali so tudi protesti, ki so pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v Gazi in končanju izraelske ofenzive.

Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je morebitna napotitev turških vojakov v Ukrajino možna šele po vzpostavitvi trajnega premirja. Poudarili so, da turška vojska velja za eno najučinkovitejših sil pri zagotavljanju miru in stabilnosti.

Približno 140 afganistanskih migrantov, ki so bili pridržani v pakistanskih zaporih, se je vrnilo v domovino. Po izpustitvi so jih sprejeli na mejnem prehodu Spin Boldak, kjer so jim oblasti zagotovile registracijo, pomoč in podporo pri repatriaciji. Ministrstvo za begunce in repatriacijo (MoRR) je potrdilo prihod migrantov 28. avgusta 2025.

Predsednik Vladimir Putin je predlagal dobavo ruskega orožja, preizkušenega v bojih, članicam CSTO. Prav tako je poudaril, da je skupna ruska vojaška baza v Kirgizistanu pomemben dejavnik za zagotavljanje stabilnosti v regiji. Putin je napovedal tudi program opremljanja sil CSTO s sodobnim ruskim orožjem ter načrte za skupne vojaške vaje in izboljšano vojaško sodelovanje.

Turčija je napovedala začetek gradnje protiletalske obrambne rušilke, ki bo del načrtovanega večplastnega protiletalskega obrambnega sistema »Jeklena kupola«. Turške obrambne družbe so podpisale pogodbe v vrednosti 6,5 milijarde dolarjev.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Vladimir Putin je izjavil, da si Rusija želi dogovora z Ukrajino, tudi o teritorialnih vprašanjih, vendar je to trenutno pravno nemogoče s strani Kijeva. Ponovil je, da je podpisovanje dokumentov z ukrajinskim vodstvom nesmiselno, ter dodal, da je v Ukrajini dovolj ljudi, ki si želijo zdravih odnosov z Rusijo.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Iranski minister za zunanje zadeve Abas Arakči je visoko predstavnico EU za zunanjo politiko in varnost Kajo Kalas obvestil o pripravljenosti Teherana za nadaljevanje pogovorov o jedrskem programu, pod pogojem, da Zahod pokaže dobro voljo. Hkrati je Nemčija pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi morebitnega maščevanja Teherana zaradi vloge Nemčije pri uvedbi sankcij Združenih narodov proti Iranu.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Med obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji sta državi sklenili pomemben sporazum o jedrski energiji, ki naj bi spodbudil jedrsko energijo v Londonu in jo usmeril na pot proti 'zlati dobi' jedrske energije. Britanska vlada je v zadnjih mesecih začela obsežno kampanjo za širitev jedrske energije.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Sekretar ruskega sveta za varnost, Sergej Šojgu, je izjavil, da zahodne sile načrtujejo vrnitev vojaške infrastrukture Nata v regijo Afganistana. Po Šojgujevih besedah naj bi Zahod, ki je izgubil svoje pozicije v Afganistanu, razvijal načrte za ponovno vzpostavitev Natovih vojaških objektov v regiji.

Ameriški State Department je odobril prodajo do 3350 zračnih raket dolgega dosega ERAM Ukrajini, skupaj z opremo, za približno 825 milijonov dolarjev. Ukrajinska vlada namerava te rakete uporabiti za obrambo. Agencija za sodelovanje na področju varnosti (DSCA), ki deluje v okviru ameriškega obrambnega ministrstva, je sporočila, da je bila ta morebitna prodaja odobrena.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.