APDEJT.si

Iran je ostro obsodil poskus Velike Britanije, Nemčije in Francije za ponovno uvedbo sankcij ZN v okviru jedrskega sporazuma iz leta 2015 in opozoril, da bi takšna poteza lahko ogrozila mednarodne inšpekcije v iranskih jedrskih objektih. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je omenjene države posvaril, da bodo "izgubile vse", če bodo vztrajale pri ponovni uvedbi sankcij.

WhatsApp je odpravil varnostno ranljivost, ki je hekerjem omogočala, da izkoriščajo naprave Apple in kradejo informacije. Ranljivost je bila povezana z napako v iOS in iPadOS, kar je omogočilo sofisticirane napade na določene ciljane uporabnike. Meta Platforms, lastnik WhatsAppa, je objavil popravek v blog objavi.

V Džakarti in njeni okolici je v soboto potekala obsežna policijska patrulja, v kateri je sodelovalo 184 pripadnikov različnih enot policije Polda Metro Jaya. Cilj patrulje ni naveden.

V italijanskem mestu Viterbo, blizu Rima, so aretirali dva oborožena turška državljana nekaj ur pred začetkom priljubljenega lokalnega festivala. Italijanska premierka Giorgia Meloni je pohvalila policijo in notranjega ministra Mattea Piantedosija za hiter odziv, ki je privedel do aretacije.

Po kibernetskem napadu, ki je prizadel več švedskih občin, je Myndigheten för samhällsskydd och beredskap (MSB), švedski organ za civilno zaščito in pripravljenost na nesreče, sklical izredni sestanek. Napad je prizadel številne oblasti, občine in regije po vsej državi. Sestanek je bil organiziran z namenom usklajevanja odziva in ocene obsega škode.

Uslužbenec švedskega premierja je na nacionalnem letališču pozabil mapo s tajnimi dokumenti Nata. Dokumente je na stranišču našla čistilka, kar je potrdila vlada. Incident povzroča zaskrbljenost glede varnosti občutljivih informacij.

V središču Amsterdama je bil del ulice Nieuwezijds Voorburgwal zaprt zaradi najdbe potencialnega eksploziva pred policijsko postajo Burgwallen. Neznana oseba je eksploziv prinesla na policijsko postajo, potem ko ga je našla drugje. Policija je delno evakuirala postajo, enota za eksplozive pa je prispela na kraj, da bi nevtralizirala nevarno sredstvo.

Premier Severnega Porenja-Vestfalije, Hendrik Wüst, je ob obletnici terorističnega napada v Solingenu pozval k ponovni uvedbi obveznega shranjevanja podatkov za boj proti terorizmu. Deželna vlada je po napadu sprejela sveženj ukrepov, ki varnostnim organom zagotavlja več pristojnosti in osebja. Poudarek je tudi na nadaljnjih ukrepih na ravni države.

Ameriško ministrstvo za promet bo usposobilo 163 inšpektorjev za pregled železniških prog, s ciljem izboljšanja prepoznavanja kritičnih težav na železniških mostovih. Železnice bodo še naprej odgovorne za lastne preglede mostov, rezultati pa bodo ostali zaupni. Trenutno je le sedem zaposlenih pri Zvezni upravi za železnice usposobljenih za ocenjevanje mostov.

Citroën je razširil svoj 'stop-drive' odpoklic, ki zdaj vključuje modele C4, DS 4 in DS 5. Voznikom teh vozil svetujejo, da jih nemudoma parkirajo zaradi potencialne nevarnosti povezane z zračnimi blazinami. Testni centri MOT bodo stranke napotili na pooblaščene servise Citroën za izvedbo popravil v okviru varnostnega odpoklica.

Po streljanju v New Yorku prejšnji mesec, v katerem so umrle štiri osebe in za katerega so oblasti trdile, da je bil napadalec usmerjen v sedež lige, je NFL poostrila varnost v svojih pisarnah. Izvršni direktor NFL Jeff Miller je dejal, da sodelujejo z lastniki stavbe in drugimi najemniki glede varnosti.

Predsednik Zvezne republike Somalija, Xasan Sheekh Maxamuud, je uradno odprl novo poslopje Poveljstva za izvidništvo in obveščevalno dejavnost somalijske vojske. Sodobno zasnovano središče naj bi okrepilo obrambne zmogljivosti in zagotavljanje varnosti države.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šara je potrdil, da Sirija in Izrael vodita pogovore o varnostnem sporazumu. Pogovori naj bi se osredotočali na ponovno vzpostavitev razmer, kakršne so bile pred strmoglavljenjem dolgoletnega voditelja Bašarja al-Asada. Omenjeni pogovori potekajo kljub dolgotrajnim napetostim med državama.

Mesto West Kelowna v Britanski Kolumbiji je zavrnilo dovoljenje za koncert ameriškega krščanskega pevca Seana Feuchta, znanega po podpori gibanju 'Make America Great Again' (MAGA), zaradi pomislekov glede javne varnosti. Podobno je mesto Abbotsford prejšnji mesec zavrnilo dovoljenje za njegov nastop v Mill Lake Parku. Mestne oblasti so izdale izjavo, v kateri pojasnjujejo, da je varnost občanov prioriteta.

Hotel Taj Palace v Delhiju je prejel lažno grožnjo z bombo preko elektronske pošte, kar je sledilo podobni grožnji, ki jo je dan prej prejela visoko sodišče v Delhiju. Policija je izvedla obsežno preiskavo in ugotovila, da je šlo za prevaro. Grožnja je vsebovala sporočilo, da bodo 'gostje poslani k bogu'.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

V izraelskih napadih na bolnišnico Nasser je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, ki so sodelovali z agencijami Reuters, AP in Al Jazeera. Šesti novinar je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi švedski novinar Baraa Lafi. Benjamin Netanjahu je dejal, da je šlo za tragično nesrečo. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih 189 palestinskih novinarjev. Evropska komisija je napad obsodila kot nesprejemljiv in zahteva zaščito novinarjev.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Ruski hakerji naj bi po trditvah ruskih medijev vdrli v baze podatkov ukrajinskega generalštaba in logistike Nata. Ukrajinska vojska pa je sporočila, da je uničila ruski protizračni sistem S-300V v bližini Zaporožja, vreden 40 milijonov dolarjev.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

V Novem mestu se je zgodil grozljiv incident, v katerem je moški umrl po brutalnem pretepu. Po poročanju je oče prišel v Novo mesto, da bi pomagal svojemu sinu. Posnetek pretepa, ki se je zgodil v noči med četrtkom in petkom v Rozmanovi ulici, je pretresel javnost. Moški je bil hudo poškodovan in je kasneje umrl.

Po smrti 48-letnega moškega, ki je bil pretepen v Novem mestu, sta slovenska ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar odstopila s svojih položajev. Premier Robert Golob je sprejel njuni odstopni izjavi. Predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta obsodila nasilje.

Slovenska vojska bo od danes skupaj s policijo nadzirala državno mejo. Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, ki omogoča, da vojska pomaga policiji pri varovanju meje zaradi poslabšanja varnostnih razmer na jugovzhodu države. Policija bo medtem reševala situacijo v Novem mestu.

Slovenska vojska se je pridružila policiji pri varovanju državne meje, potem ko je vlada aktivirala 37. člen Zakona o obrambi. Do 40 pripadnikov vojske bo pomagalo pri varovanju, s čimer se želi razbremeniti policijo, da bi se lahko osredotočila na druge naloge.

Slovenska vlada je napovedala obsežne pravne in policijske reforme ter nove socialne ukrepe po smrti moškega, ki ga je ubil pripadnik romske skupnosti. Dogodek je sprožil množične proteste. Vlada želi s temi ukrepi izboljšati varnost in socialno blaginjo v državi.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Nekdanji irski premier Bertie Ahern je pohvalil Trumpa za hiter napredek pri pogovorih med Rusijo in Ukrajino. Sočasno so se pojavile kritike zaradi srečanja Trumpa z ruskim predsednikom Putinom, ki naj bi ga morali v Aljaski pričakati z lisicami. Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da Trump izgublja potrpljenje s Putinom. Trump je v Ovalni pisarni napovedal, da bo žreb za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 potekal v Washingtonu, D.C., vendar ni želel potrditi srečanja med Putinom in Zelenskim.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno potrdil pripravljenost Rusije na mirovna pogajanja z Ukrajino in reševanje problemov po mirni poti. Izjava je bila podana v petek, 21. novembra.

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina pred morebitnim jedrskim napadom na zahodne države in poudaril, da bi se Nato odzval enako. Rutte je dejal, da mora Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti in se je ne sme nikoli začeti. Pozval je zahodne voditelje, naj več govorijo z javnostjo o jedrskem odvračanju, da bi ljudje razumeli, kako to podpira našo kolektivno varnost. Nato je izvedel letno jedrsko vajo, ki je okrepila zaupanje v zmožnost odvračanja.

Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael pripravljen takoj sprejeti vse talce, ki jih bo izpustil Hamas. Hamas je Izraelu potrdil, da ima 20 živih talcev in jih je pripravljen izpustiti, kot je bilo sprva načrtovano.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je izrazil zaskrbljenost glede varnostnih razmer v baltski regiji. Opozoril je, da je območje najbolj izpostavljeno tveganju neposrednega vojaškega konflikta med Natom in Rusijo.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila zahodne države, da načrtujejo sabotažo v jedrski elektrarni Zaporožje, s ciljem, da bi za to okrivili Rusijo. Po navedbah Rusije naj bi Zahod nameraval izvesti napad na elektrarno.

Izraelska letala so izvedla več napadov na mesto Gaza, potem ko je Netanjahu ukazal vojski, naj izvede "intenzivne napade" na Hamas zaradi domnevnih kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Hamas trdi, da ostaja zavezan premirju, vendar priznava težave pri iskanju trupel izraelskih ujetnikov.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da v kratkem ni načrtovan telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dodal je, da se lahko pogovore hitro organizira, če bo to potrebno.

Ruski general naj bi Putina obtožil strateškega poraza Rusije v Ukrajini. Hkrati Rusija razvija novo generacijo jedrskih križarskih raket, ki bi lahko prevesile tehtnico v vojni v Ukrajini na stran Moskve.

Po poročanju Reutersa evropski mirovni protipredlog za Ukrajino vključuje varnostna jamstva ZDA, ki so podobna tistim iz 5. člena pogodbe NATO. Ta določa, da se napad na eno članico šteje za napad na vse. Predlog naj bi tudi zagotavljal, da NATO v mirnem obdobju ne bo imel vojske v Ukrajini.

Ruska FSB je aretirala prebivalca Tambovske oblasti zaradi predaje podatkov o ruskih silah ukrajinskemu blogerju, ki je povezan z ukrajinsko vojaško obveščevalno službo. Osumljenec je posredoval informacije o lokaciji enot ruske vojske, kar je vodilo do kazenskega postopka zaradi veleizdaje.

Regionalne oblasti so pozvale prebivalce Izmaila, da se umaknejo v zaklonišča zaradi množičnega napada z več kot 20 droni, ki so prispeli iz Črnega morja. Mesto je bilo tarča silovitega napada.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se ne boji Donalda Trumpa, s katerim ima "normalen", "posloven" in "konstruktiven" odnos. Ob tem je opozoril, da bi Rusija lahko odprla novo fronto proti drugi evropski državi, kar je del širšega "hibridnega vojnega stanja Moskve proti Evropi". Zelenski je napovedal, da bodo ruski napadi v Evropi vse pogostejši, kot so vdori dronov, kibernetski napadi in organiziranje nezakonitih migracij na meji Belorusije z Evropsko unijo.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Anders Fog Rasmusen, je posvaril, da Ukrajini grozi »večna vojna« in postopno izgubljanje ozemlja, če Evropa ne bo znatno povečala pritiska na Rusijo. Rasmusen je v intervjuju dejal, da bi pritisk na Rusijo moral vključevati tudi napotitev vojakov in večjo podporo.