APDEJT.si

Vodja generalštaba, Valerij Gerasimov, je izjavil, da lahko priprava na jedrske poskuse traja od nekaj mesecev do več let.

Mihail Uljаnоv, stalni predstavnik Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, je dejal, da obstaja možnost, da bodo Združene države Amerike izvedle jedrske poskuse na terenu. Po njegovih besedah bi ZDA lahko prešle na celovite jedrske poskuse.

Rumun Horațiu Potra, nekdanji pripadnik francoske Legije tujcev, je bil po navedbah vpleten v poskus destabilizacije evropskih vlad. Potra, rojen leta 1970, je v zgodnjih devetdesetih sodeloval v uporniških gibanjih v Romuniji in naj bi bil povezan z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Njegova prva misija, ki je vključevala rušenje vlade v Romuniji, se je izjalovila.

Salah Abdeslam, eden najbolj zloglasnih teroristov v Franciji, naj bi kljub strogi varnosti v svoji celici še vedno izvajal sumljive aktivnosti. Njegova radikalizirana prijateljica naj bi mu dostavila USB ključ.

Po ruskem testiranju jedrske rakete Burevestnik je Donald Trump kritiziral Vladimirja Putina in zatrdil, da ima ZDA orožje, ki je še bolj grozljivo in bližje ruskim obalam. Trump je okrepil pritisk z naftnimi sankcijami, zaradi katerih naj bi Putin že čutil bolečino. Medtem so strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti novega ruskega orožja, ki naj bi bilo 20-krat močnejše od bombe, odvržene na Hirošimo.

Nemška vlada in notranji minister Dobrindt opozarjata na naraščajoče hibridne grožnje. Po poročilih naj bi bili droni, opaženi nad Nemčijo, povezani z rusko sencno floto. Dobrindt je Rusijo obtožil odgovornosti za nekatere prelete dronov, vključno s tistimi v bližini letališč.

V Volgogradski oblasti v Rusiji je v napadu z dronom umrl 48-letni civilist, je sporočil guverner Andrej Bočarov. Medtem je ruska zračna obramba ponoči sestrelila 75 dronov.

Francija bo jutri obeležila deseto obletnico terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 132 ljudi, več kot 400 pa ranjenih. Spominske slovesnosti bodo potekale po vsej državi.

Članki opozarjajo na morebitno povečanje ruske agresije v Evropi. Institut za študij vojne (ISW) svari, da bi prekinitev ognja v Ukrajini omogočila Vladimirju Putinu, da hitreje ogrozi NATO, kot pričakujejo evropski voditelji. Rusija naj bi imela načrte za širitev konflikta izven Ukrajine. Kljub temu generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pomirja evropsko javnost, saj je vojaška moč Nata "neskončno" večja od ruske. Ruski vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov pa ocenjuje, da so Natove vojaške vaje protirusko usmerjene.

Evropska unija je napovedala strožja pravila za izdajo vizumov ruskim državljanom, ki so začela veljati danes. Ruskim državljanom ne bodo več izdajali vizumov za večkratni vstop, temveč samo vizume, ki veljajo za enkratni vstop v EU. Kot razloge za zaostritev so navedli varnostne pomisleke, vključno z domnevnimi dejanji sabotaže in 'militarizacijo migracij'. Ruske sile se medtem približujejo zavzetju mesta Pokrovsk v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Rusija preučila možnost izvedbe novih jedrskih poskusov po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ruski minister za obrambo Andrej Bjelousov je izjavil, da bi se Rusija morala nemudoma začeti pripravljati na izvedbo jedrskih poskusov v polnem obsegu. Putin je dejal, da je treba Trumpove izjave o jedrskih poskusih jemati resno.

Administracija Donalda Trumpa je razvila več načrtov za vojaško operacijo proti Venezueli, ki naj bi vključevala celo odstranitev predsednika Nicolasa Madura, poroča New York Times. Ministrstvo za pravosodje naj bi pripravljalo pravno podlago za takšne akcije. Trump naj bi si želel nadzor nad venezuelskimi naftnimi polji, vendar ni želel ogroziti ameriške vojske. Ena od možnosti je vključevala zračne napade na vojaške objekte, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v ZDA. Ministrstvo za pravosodje naj bi Madura in njegove varnostne uradnike obravnavalo kot ključne figure v kartelu Cartel de los Soles.

Rusko notranje ministrstvo je poročalo o trenutnih terorističnih razmerah v Rusiji.

Avstrijska Direkcija za zaščito države in obveščevalne službe (DSN) je na Dunaju odkrila skrivališče orožja, ki naj bi pripadalo teroristični organizaciji, povezani s Hamasom. Sumijo, da je bilo orožje namenjeno morebitnim napadom. V Londonu in Berlinu so aretirali osumljence, ki so načrtovali napade na judovske cilje v Evropi.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil mnenje, da Budimpešta ni primerna lokacija za sestanek o Ukrajini. Madžarski premier Orban je izjavil, da bo kruh pojeftinil s prihodom Putina in Trumpa v Budimpešto. Obstaja tudi možnost, da bi vzhodne članice Nata poskušale sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izjavil, da država usklajuje svojo vojsko s standardi zveze NATO. To je sporočil ob sprejemu delegacije Severnoatlantskega zavezništva v Bakuju, pri čemer je poudaril, da se bo proces posodabljanja nadaljeval.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Rusija ne sodeluje v oboroževalni tekmi. Poudaril je, da Rusija načrtno razvija svoje sisteme orožja in sredstva za dostavo.

Zvezni sodnik v Oregonu je začasno blokiral Trumpovi administraciji pošiljanje pripadnikov Nacionalne garde iz Kalifornije in Teksasa v Portland. Guverner Kalifornije, Gavin Newsom, je pozdravil sodno zmago nad Trumpom.

Donald Trump je namignil na možnost razglasitve nacionalne izredne razmere. Statistični podatki, ki jih je zavrnil, kažejo na upad kriminala v ameriški prestolnici od vrhunca v letu 2023. Obrambni minister Pete Hegseth je ukazal, da bodo pripadniki Nacionalne garde, ki patruljirajo po Washingtonu, nosili strelno orožje.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Po evakuaciji romunske vasi zaradi ruskega napada z dronom v bližini ukrajinske reke Donave, se lahko okoli 200 prebivalcev vrne v svoje domove. Odločitev o preklicu evakuacije v vasi Ceatalchioi je bila sprejeta na podlagi varnostne ocene in informacij ukrajinskih kolegov. Med napadom je zagorel tanker s tekočim plinom v ukrajinskem pristanišču Izmajil. Evakuacija je bila prva tovrstna v Romuniji zaradi vojne v Ukrajini. Za drugo vas, Plauru, ostaja odredba o evakuaciji v veljavi.

V Sevastopolu so aretirali vodjo 960. vojaškega predstavništva ruskega obrambnega ministrstva zaradi suma izsiljevanja in prejemanja podkupnine za potrditev nekvalitetnih popravil ladje Črnomorske flote. Po podatkih FSB naj bi častnik od izvajalca zahteval denar za prikrivanje proizvodnih napak.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da bi morebitna odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina o mobilizaciji pomenila začetek obsežne vojne. Zelenski meni, da se Putin izogiba mobilizaciji zaradi strahu pred izgubo podpore med ruskim prebivalstvom, vendar bi jo lahko sprožil, ker Rusija potrebuje zmage.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

Kremlj je opozoril, da bi dobava raket Tomahawk Ukrajini za napade globoko v rusko ozemlje predstavljala nevarno eskalacijo med Rusijo in Zahodom. Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena na obnovo odnosov z ZDA in si želi sodelovanja z drugimi državami. Poudaril je tudi, da bi se lahko izognili vojni v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina razširila obseg napadov globoko v Rusijo. Ruske oblasti so poročale, da so ukrajinski droni poškodovali jez v bližini Belgoroda. Ukrajinska vojska je priznala infiltracijo ruskih vojakov v strateško pomembno mesto Pokrovsk, kjer si prizadevajo utrditi svoje položaje.

Ukrajinski državljan Sergej Kuznjecov, obtožen sodelovanja pri napadih na plinovoda Severni tok, je v italijanskem zaporu v kritičnem zdravstvenem stanju. Kuznjecov, ki čaka na odločitev o izročitvi Nemčiji, že več kot teden dni gladovno stavka, je sporočil pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice Dmitrij Lubinec.

Ruski namestnik ministra za zunanje zadeve, Aleksander Gruško, je izjavil, da NATO izvaja vaje za blokado Kaliningradske oblasti in krepi vojaško prisotnost v baltskih državah, kar vodi v militarizacijo regije. Gruško je dodal, da se je Baltsko morje spremenilo v območje konfrontacije, še posebej po vstopu Finske in Švedske v NATO, in opozoril na misijo »Baltska straža« z namenom nadzora in omejevanja ruskega pomorskega prometa.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Volodimir Zelenski je obiskal Donalda Trumpa v Beli hiši 17. oktobra 2025. Glavni cilj obiska je bil prepričati ameriškega predsednika, da Ukrajini dobavi rakete Tomahawk.

Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriškega podjetja, ki proizvaja rakete Patriot in Tomahawk, in raziskoval možnosti sodelovanja pri proizvodnji. Vladimir Putin in Donald Trump sta se pogovarjala po telefonu, o vsebini pogovora ni podatkov.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Hrvaški parlament je potrdil ponovno uvedbo obveznega vojaškega služenja. Ta poteza je odgovor na povečane napetosti v Evropi, ki so posledica ruske agresije na Ukrajino, zaznati pa je tudi pospešeno oboroževanje in vojaško krepitev na Balkanu. Hrvaška, kot članica Evropske unije in NATA, se s tem pridružuje državam, ki v luči trenutnih varnostnih razmer krepijo svojo obrambno pripravljenost.

Novo ustanovljeni Svet za nacionalno varnost Nemčije je na svoji prvi seji obravnaval grožnje, ki izhajajo iz Rusije. Berlin je večkrat obtožil Moskvo vodenja 'hibridnega' bojevanja, vključno s sabotažami in dezinformacijskimi kampanjami.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

V Altajskem okraju so varnostne sile likvidirale dva diverzanta, ki sta načrtovala iztirjenje vlakov na območju regije. Informacijo je v ponedeljek sporočila agencija RIA Novosti.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Pripravljalni sestanek med Lavrovom in Rubiom, ki naj bi bil uvod v srečanje Putina in Trumpa v Budimpešti, je bil po poročanju CNN odpovedan zaradi nepomirljivih stališč. Financial Times poroča, da naj bi se Lavrov in Rubio srečala 30. oktobra v Budimpešti. Več voditeljev držav EU si aktivno prizadeva za udeležbo na srečanju med Putinom in Trumpom, poroča Politico. Turške oblasti zanikajo informacije o poti Putinovega leta v Budimpešto.

Romunija je dvignila bojna letala Eurofighter in F-16, ko je dron kršil njen zračni prostor med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje. Podobno je tudi Poljska aktivirala svoja letala med intenzivnim ruskim bombardiranjem Ukrajine.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je imenoval Andreja Buligo, enega od namestnikov ministra za obrambo, za namestnika sekretarja v močnem Svetu za nacionalno varnost Rusije. Generalpodpolkovnik Aleksander Sančik je bil prav tako imenovan na ključni položaj v Kremlju.

Po ocenah oblasti v Nemčiji ostaja teroristična nevarnost visoka, božični sejmi pa so še posebej izpostavljeni. Varnostni ukrepi bodo zato po vsej državi prilagojeni za zagotovitev varnosti obiskovalcev.

V Minsku sta se ponovno srečala Milorad Dodik in Sergej Lavrov, kjer sta potrdila zavezanost krepitvi partnerskih odnosov med Republiko Srbsko in Rusijo. Dodik je po srečanju sporočil, da bo Rusija podprla EU misijo v Bosni in Hercegovini.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Na zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Ljubljani je slovenski premier Robert Golob poudaril, da vidi vse države Zahodnega Balkana kot del evroatlantske integracije, ter pozval k večji aktivnosti zveze NATO in EU v regiji. Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte pa je izjavil, da bi morale države članice za ohranitev varnosti nameniti 3,5 odstotka svojega BDP-ja za obrambo. Opozoril je tudi, da lahko ruske rakete nove generacije v nekaj minutah dosežejo evropske prestolnice.

Po umiku izraelske vojske se tisoči Palestincev vračajo v mesto Gaza. Priprave potekajo za izpustitev talcev in zapornikov. Izraelski premier Netanyahu je izjavil, da bo, če dogovor ne bo dosežen, ponovno vojna. Nekdanji ameriški predsednik Trump naj bi v ponedeljek obiskal Izrael, kjer so razglasili najvišjo stopnjo pripravljenosti. Predsednik Mattarella poudarja potrebo po zgodovinski perspektivi, ki vključuje Palestince.

Poljska in zavezniška letala so bila danes zjutraj dvignjena zaradi zagotavljanja varnosti poljskega zračnega prostora, potem ko je Rusija izvedla zračne napade na zahodno Ukrajino. Poljska vojska je ob tem sporočila, da je v najvišji stopnji pripravljenosti.

Novi ruski napadi z droni na cilje v Ukrajini blizu romunske meje so povzročili, da je Romunija izdala sporočilo Ro-Alert v okrožju Tulcea in dvignila letala F-16 za spremljanje situacije. Po navedbah Ministrstva za obrambo ni prišlo do vdorov v nacionalni zračni prostor.