APDEJT.si

V Bolgariji je pro-vladna parlamentarna skupina Um Existe Tal Povo (TISP) umaknila sporni predlog sprememb kazenskega zakonika, ki je kriminaliziral nedovoljen vdor v zasebno življenje, po ogorčenju opozicijskih poslancev in nevladnih organizacij. V Združenih državah Amerike pa se zvezna vlada sooča s težavami zaradi subvencij Zakona o dostopni oskrbi (ACA), ki so postale sporna točka v času zaustavitve vlade.

V Washingtonu je prišlo do novih incidentov in posledic Trumpovega ukrepanja. Odvetnik, ki se je vozil s skirojem, naj bi pljuval vojake Nacionalne garde, aktivist pa je bil aretiran zaradi sežiganja ameriške zastave v znak protesta proti predsednikovemu izvršnemu ukazu o oskrunitvi zastave. Povečan pritisk zveznih sil je povzročil tudi preobremenjenost sodišč v Washingtonu.

Bella May Culley, 19-letna Britanka iz Teessida, ki je osumljena tihotapljenja drog, je bila v gruzijskem zaporu premeščena v enoto za matere in otroke. Culley, ki naj bi bila v osmem mesecu nosečnosti, so aretirali na letališču v Tbilisiju maja. Njena mati poroča, da so se pogoji v zaporu po premestitvi izboljšali. Čaka jo izrek sodbe v ponedeljek.

Posebni tožilec, ki preiskuje sume notranjega kaosa in zunanje valute v povezavi z izrednimi razmerami 12. marca, je zahteval pripor za nekdanjega direktorja Nacionalne obveščevalne službe (NIS) Jo Tae-yonga zaradi suma kršitve zakona o NIS, opustitve dolžnosti, krive prisege, uničevanja dokazov in ponarejanja dokumentov.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

Vlosa Osmani je pozvala kosovsko diasporo, naj ne potuje skozi Srbijo, potem ko je srbska policija aretirala nekdanjega pripadnika OVK Avnija Ćenaja zaradi suma vojnih zločinov. Kosovsko zunanje ministrstvo je potrdilo aretacijo in pozvalo mednarodno skupnost, naj poveča pritisk na srbske oblasti. Srbija trdi, da je Ćenaj leta 1998 pristopil k OVK in sodeloval v napadu na karaulo Košare leta 1999.

Francoske oblasti so aretirale dva člana dobrodelne organizacije SOS Donbas, vključno z rusko državljanko, zaradi suma vohunjenja v korist Rusije. Organizacija je znana po svoji podpori prebivalcem Donbasa.

Južnoafriška policija preiskuje obtožbe, da je Duduzile Zuma-Sambudla, hči nekdanjega predsednika Jacoba Zume, vpletena v novačenje moških za boj na strani ruskih plačancev v Ukrajini. Preiskava je bila sprožena zaradi suma, da je zvabila 17 moških, da bi se borili za Rusijo.

Na Poljskem so izpustili štiri ukrajinske državljane, ki so bili pred tem aretirani zaradi suma vpletenosti v sabotažo na železnici. Osumljence so prijeli pripadniki agencije za notranjo varnost in policije, poroča poljski internetni portal onet.pl.

Moskovsko sodišče je stevardeso letalske družbe «Uralske letalske družbe» Varvaro Volkovo obsodilo na sedem let zapora zaradi širjenja lažnih informacij o ruski vojski. Med drugim je obljubila, da bo ukrajinskim oboroženim silam postregla s čajem, če bodo te zavzele Moskovsko regijo. Sodišče je ugotovilo, da je Volkovova leta 2024 v klepetalnici podmoskovskega Sapronova žalila vojake in širila lažne informacije o ruskih oboroženih silah.

Velika Britanija je zavrnila zahtevo nigerijske vlade za premestitev nekdanjega namestnika predsednika senata Ikeja Ekweremaduja, ki prestaja zaporno kazen v Veliki Britaniji zaradi obsodbe v primeru trgovine z organi. Ekweremadu, njegova žena Beatrice in soobtoženi Obinna Obeta so bili leta 2023 obsojeni zaradi načrtovanja presaditve ledvice mlademu moškemu.

Bangladeš je ponovno zaprosil Indijo za izročitev nekdanje premierke Sheikh Hasine, ki je bila nedavno obsojena na smrt. Dhaka meni, da ima New Delhi 'obvezno odgovornost', da izroči nekdanjo voditeljico.

Perujski predsednik Jerí razmišlja o možnosti vstopa na mehiško veleposlaništvo, da bi aretirali nekdanjo ministrico Betssy Chávez, ki se že skoraj tri tedne nahaja tam in čaka na dovoljenje za izhod iz države. Chávez je v Mehiki prejela politični azil.

Po diplomatski nevihti, ki jo je povzročila izjava japonske političarke Sanae Takaichi glede morebitnega konflikta v Tajvanu, je ta na srečanju voditeljev strank pojasnila svoje stališče. Kitajska je te pojasnitve zavrnila in poudarila, da jih ne sprejema.

Švicarski poslanci so zahtevali preiskavo o tem, ali so darila, ki so jih švicarski poslovneži podarili ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kršila švicarske zakone proti podkupovanju. Med darili naj bi bili ura Rolex in zlata palica. Preiskava sledi dogovoru med Švico in ZDA o znižanju carin na švicarsko blago, ki je bil dosežen kmalu po obisku švicarskih poslovnežev pri Trumpu.

Šest romunskih državljanov je bilo v Veliki Britaniji obsojenih na zaporne kazni zaradi sodelovanja v kriminalni združbi, ki je iz bankomatov po vsej državi ukradla približno 800.000 evrov. Pri aretaciji so sodelovali tudi romunski policisti in Europol. Med preiskavo so policisti odkrili podrobnosti o novi metodi kraje denarja iz bankomatov.

Administrativa je parlamentu predložila predlog zakona o reviziji finančnega zakona in osnutek posebnega zakona o nabavi v vrednosti 1,25 bilijona NTD za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih bojnih zmogljivosti. 吳怡農, ustanovitelj Združenja za močno Tajvansko zvezo in kandidat za župana Tajpeja iz vrst 民進黨, je izjavil, da so vladne priprave na obrambnem področju namenjene preprečitvi, da bi Ljudska osvobodilna vojska dosegla sposobnost napada na Tajvan, s čimer bi kitajski predsednik 習近平 ostal brez možnosti za vojaški napad.

Sekretar ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo, Rustem Umerov, je bil zaslišan na Nacionalnem protikorupcijskem uradu Ukrajine (NABU). Zaslišanje je povezano s preiskavo, ki jo mediji označujejo kot primer "Zelenškove denarnice".

V Krakovu so aretirali ruskega državljana, ki je osumljen resnih kibernetskih kriminalnih dejanj, povezanih z nedovoljenim vdorom v teleinformacijske sisteme poljskih podjetij. O aretaciji je poročal minister za notranje zadeve Marcin Kierwiński, zoper aretiranega pa je bil odrejen pripor.

Predsednica Osmani je izrazila dvome, da Lista Serbe namerno poskuša preprečiti konstituiranje kosovske skupščine in meni, da nihče ne bi smel imeti pravice veta pri konstituiranju skupščine. Poudarila je, da ne bi smelo biti mogoče blokirati delovanja države zaradi enega podpredsednika. Svoje komentarje glede tega vprašanja je že predložila ustavnemu sodišču.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti premierja Benjamina Netanjahuja, ki se sooča s sojenjem zaradi korupcije. Trump je Netanjahuja pohvalil kot močnega voditelja v vojnem času. Netanjahu se je Trumpu zahvalil za podporo, vendar je dejal, da ne bo sprejel pomilostitve, če bi to pomenilo priznanje krivde. Pravni strokovnjaki so zahtevo označili za kompleksno in politično tvegano.

V italijanskem senatu je prišlo do spora, ko je Alessandra Maiorino napadla ministra Tajanija, češ da je 'plačan vplivnež Izraela'. V Mehiki se je konstituiralo novo vrhovno sodišče, ki obljublja novo obdobje in zavračanje neoliberalnih meril. V Španiji pa Podemos poziva k prekinitvi kolesarske dirke Vuelta v Valladolidu.

Britanski novinar Sami Hamdi se je vrnil v Združeno kraljestvo v četrtek, po več kot dveh tednih pridržanja s strani ameriških imigracijskih uradnikov (ICE). Hamdi in njegova pravna ekipa sta potrdila njegovo vrnitev.

Avstralija spremlja najnovejše novice iz države in sveta. Preživeli zahtevajo objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina. Liberalci v Novem Južnem Walesu kljubujejo zveznim kolegom in ohranjajo cilj ničelne neto stopnje. Trump je gostil savdskega voditelja.

V državnem zboru so potekale razprave o proračunu za obnovo po poplavah v Hualienu, kjer so izrazili pomisleke glede namenske porabe sredstev. Zakon o finančni prerazporeditvi je bil ponovno močno spremenjen, kar je povzročilo odzive in načrte za ustavno presojo. Premier卓榮泰 je napovedal predstavitev vladnega predloga zakona o finančni prerazporeditvi in razpravo o možnih pravnih sredstvih.

Izvršni organ je sprejel predlog sprememb zakona o finančni porazdelitvi, ki ga večina okrožij, ki jih vodijo modri (KMT), kritizira, ker vlada ni predložila izračunov in se je o njem posvetovala le na videz. Podžupan Tajpeja, Li Sichuan, je pozval ministra za finance, naj posluša mnenja okrožij, predsednik vlade pa je pozval k hitri presoji različice zakona, ki jo je predlagala vlada. Spremembe zakona o finančni porazdelitvi naj bi bile za mesto Keelung ugodne. Poleg tega je ministrstvo za notranje zadeve preiskovalo kitajske soproge na položajih vodij vaških skupnosti po vsej državi in ugotovilo, da jih pet ni opustilo kitajskega državljanstva, zaradi česar je zahtevalo njihovo razrešitev. Primer razrešitve Deng Wanhua, kitajske soproge in vodje vaške skupnosti v Hualienu, je bil preklican na podlagi pritožbe, ministrstvo pa je občini Fuli naročilo ponovno preučitev primera. Predsednik Lai Ching-te je med obiskom v Yunlinu pozval k enotnosti, ne glede na pripadnost različnim strankam.

Vodja albanske Specialne strukture proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK), Altin Dumani, je obiskal Bruselj, kjer se je srečal z visokimi uradniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Albaniji. EU je izrazila močno podporo delu SPAK in njegovi vlogi pri krepitvi pravne države.

Avstralskega državljana so v Tajski aretirali zaradi obrekovanja, ki naj bi izviralo iz malezijske vlade. Trdi, da je žrtev transnacionalne represije, kjer države jugovzhodne Azije sodelujejo pri prijetju disidentov ali kritikov tretjih držav.

Nekdanji poveljnik Nata, Wesley Klark, je med pričanjem pred Specializiranimi sveti Kosova v Haagu izjavil, da ni imel dokazov, da bi OVK izgnala 170.000 Srbov s Kosova ali da bi bila odgovorna za aretacije in pridržanja civilistov. Ponovil je tudi, da se je s Hashimom Thaçijem sestal le enkrat ali dvakrat med bombardiranjem.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

Hanibal Gadafi, sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je bil po desetih letih izpuščen iz zapora v Libanonu. Izpustili so ga po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. Gadafija je pred desetimi leti ugrabila libanonska frakcija v sosednji Siriji, ki je upala, da bo njegov pripor pomagal pri preiskavi izginotja imama Muse Sadra leta 1978. Usoda Sadra, ki je izginil med čakanjem na srečanje z libijskim voditeljem pred pol stoletja, ostaja neznana.

Zvezni sodnik je začasno ustavil načrt Trumpove administracije o odpustitvi več kot 500 zaposlenih pri Glasu Amerike (VOA), s čimer je razsodil, da poteza krši prejšnje sodne odredbe. Odločitev je bila sprejeta v ponedeljek.

Italijanski konzulat v Miamiju in ministrstvo za zunanje zadeve obravnavata primer italijanskega državljana, ki so ga ameriške oblasti 12. julija pridržale v Miramarju (okrožje Broward) in je trenutno v priporu v centru "Alligator Alcatraz" na Floridi. To je že tretji primer italijanskega državljana, ki je bil pridržan v tem centru. Konzulat in ministrstvo si prizadevata za njegovo vrnitev v Italijo.

Direktor FBI Kash Patel je med obiskom v Novi Zelandiji podaril tamkajšnjim policijskim in obveščevalnim šefom replike pištol, izdelane s 3D-tiskalnikom. Te pištole so bile nezakonite po lokalni zakonodaji o orožju in so jih morali uničiti. Replike so bile neoperativne, vendar so še vedno kršile novozelandske zakone.

Italijanski minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je sporočil, da je vrhovno sodišče Papue Nove Gvineje oprostilo Carla D’Attanasia, italijanskega jadralca iz Pescare, ki je bil pred štirimi leti aretiran zaradi obtožb o mednarodni trgovini z drogami. D’Attanasio je bil prvotno obsojen na 19 let zapora zaradi pranja denarja, vendar je bil v drugem sojenju oproščen. Poročajo, da je D'Attanasio bolan in potrebuje repatriacijo.

Bosna in Hercegovina je izplačala približno 56 milijonov evrov slovenskemu podjetju Viaduct zaradi izgubljene arbitraže, ki je nastala zaradi enostranske prekinitve koncesije za gradnjo hidroelektrarne na Vrbasu. Izplačilo je potrdilo Ministrstvo za finance BiH. Zaradi zamude pri izpolnitvi odločbe arbitražnega sodišča v Washingtonu so se obresti povečevale za devet tisoč evrov na dan. Visoki predstavnik je posredoval, saj bi lahko v nasprotnem primeru sledile sankcije in finančna škoda.

Zvezna vlada Nemčije si prizadeva končati program sprejemanja ogroženih Afganistancev, vendar obstajajo še neizpolnjene obljube, ki obremenjujejo sodišča.

Združeno kraljestvo pospešuje izgon tujih obsojencev z razširitvijo programa »Izgoni zdaj, pritoži se kasneje« na 15 novih držav, med drugim na Kanado, Belize, Avstralijo, Libanon in Ugando. Program omogoča Združenemu kraljestvu, da izžene tuje državljane, ne da bi čakali, da prestanejo zaporno kazen v državi, in jim omogoča pritožbo iz njihove matične države. Od julija je bilo izgnanih že približno 5.200 tujih obsojencev. Skupno je v program vključenih 23 držav.

Proti uvedbi nove pristojbine v višini 100.000 dolarjev za vizume H-1B je bila vložena prva tožba. Koalicija sindikatov, delodajalcev in verskih skupin trdi, da Trump nima pristojnosti za spreminjanje zakona, ki ureja program vizumov H-1B, in da ta pristojbina povzroča kaos. Industrijske skupine so opozorile, da bi lahko ta pristojbina ovirala prihod kvalificiranih tujih delavcev, kar bi škodovalo tehnološkemu, zdravstvenemu in drugim ključnim sektorjem v ZDA.

Premier Milojko Spajić, podpredsednica Evropskega parlamenta Eva Kopač, podpredsednica Skupščine Zdenka Popović in ministrica za evropske zadeve Maida Gorčević so prejeli nagrado »Most Evrope«. Premier je dejal, da vrh v Podgorici pošilja sporočilo, da Črna gora pripada skupnosti držav, ki gradijo zaupanje, spodbujajo demokracijo in sodelujejo za boljšo prihodnost. Nagrada predstavlja priznanje Evropskemu parlamentu za demokratični nadzor in podporo dialogu z državami kandidatkami ter Vladi Črne gore za dosledno izvajanje evropskih reform.

Črna gora se sooča s težavami pri zapiranju poglavij v procesu pridruževanja Evropski uniji, pri čemer vlada ostaja optimistična glede doseganja ciljev. Hkrati se na politični sceni pojavljajo obtožbe o diskriminaciji na podlagi spola, medtem ko Nezavisni sindikat policije zahteva izboljšanje delovnih pogojev in opreme, grozi pa tudi z blokado meja. V Mojkovcu je prišlo do kraje službenega vozila, kar dodatno prispeva k občutku negotovosti. Medtem je v Srbiji zavržena prijava proti moškemu, ki je domnevno grozil tožilcu.

V Veliki Britaniji so po nalogu Visokega sodišča pravice britanskega Admiraliteta zasegli tovorno ladjo Kotor, ki je v lasti družbe Crnogorska plovidba iz Kotora. Zahtevo za zaseg je vložila danska družba Clipper Bulk, ki je bila predhodni najemnik ladje.

Sodnik v Illinoisu je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev sodne odredbe s strani U.S. Immigration and Customs Enforcement (ICE) in Ministrstva za pravosodje. Odredil je, da morajo zvezni uradniki za imigracijo v Chicagu nositi telesne kamere in jim prepovedal uporabo določenih tehnik za nadzor množic proti mirnim protestnikom in novinarjem.

Senegalski predsednik Bassirou Diomaye Diakhar Faye je predsedoval tedenski seji vlade v sredo, 10. septembra 2025, v predsedniški palači. Na seji so obravnavali različna vladna vprašanja in sprejeli ustrezne ukrepe.

Visoka ministrica Bridget Phillipson je izjavila, da Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost, ni bil vpleten v razprave o primeru dveh britanskih moških, obtoženih vohunjenja za Kitajsko. Priti Patel pa je kritizirala laburiste zaradi "priznanja Kitajski" in vlado zaradi nadzora nad škandalom vohunjenja.

Avstrijska koalicija je predlagala zaostritev zakona o orožju, ki uvaja višjo starostno mejo za posedovanje orožja. Posedovanje pištol kategorije B bo dovoljeno šele od 25. leta starosti, medtem ko bo posedovanje pušk kategorije C dovoljeno od 21. leta starosti. Predlog zakona vključuje tudi obvezno psihološko ocenjevanje ob prvem zahtevku in nato vsakih pet let. Zaostritve naj bi veljale tudi retroaktivno za že kupljeno orožje. Pričakovati je, da bo zakon sprejet že septembra.

Perujski kongres bo glasoval o predlogu, da se mehiška predsednica Claudia Sheinbaum razglasi za persono non grata zaradi njene podpore nekdanjemu perujskemu predsedniku Pedru Castillu. Odbor za zunanje odnose kongresa je že podprl predlog z 12 glasovi za in 6 proti, o njem pa bo zdaj odločal še celoten kongres.

Alžirija je zavrnila pristojnost Meddržavnega sodišča (CIJ) v primeru sestreljenega drona, ki ga je uničila njihova vojska, kar je povzročilo prekinitev postopka in ponovno zaostrilo diplomatske napetosti z Malijem. Malijska vlada je sporočila, da je CIJ prejel alžirsko zavrnitev pristojnosti 19. septembra 2025. Hkrati so v Senegalu po zaslišanju pred preiskovalno komisijo Višjega sodišča izpustili Mansourja Fayeja in ga postavili pod sodni nadzor, pri čemer naj bi pri njegovi izpustitvi imeli ključno vlogo Assome Diatta in direktor notranje trgovine.

V Dudleyju so po protestu, med katerim so protestniki vstopili v Council House med sestankom, zaposlili varnostno osebje. V Glasgowu pa je potekal protest zaradi nenadnega zaprtja vrtca. Uradniki mestnega sveta se bodo sestali s starši, da bi razpravljali o prihodnosti vrtca.

George Simion, voditelj stranke AUR, je na sodišču izgubil tožbo proti nekdanjemu obrambnemu ministru Republike Moldavije, Anatolu Šalaru, ki ga je obtožil sodelovanja z ruskimi agenti. Sodišče je zavrnilo Simionovo pritožbo, s čimer je potrdilo verodostojnost Šalarujevih trditev o Simionovem srečanju z ruskimi vohuni v Ukrajini.