APDEJT.si

Upravno sodišče v Berlinu grozi nemškemu zunanjemu ministrstvu z denarno kaznijo, ker ni pravočasno izdalo vizumov Afganistancem, ki so prejeli obljubo o sprejemu. Ministrstvo je zamudilo rok za omogočitev vstopa Afganistancem, zato mu grozi denarna kazen. Primer se vleče že dlje časa, saj gre za obljube o sprejemu, ki jih je dala prejšnja vlada. Lennart Pfahler iz WELT poudarja, da je zunanje ministrstvo dolžno izpolniti obljube.

Manhattanski zvezni sodnik je zavrnil zahtevo vlade za odpečatenje pričevanj velike porote o zloglasnem financerju Jeffreyju Epsteinu. Medtem pa Tulsi Gabbard načrtuje zmanjšanje agencije, ki je odgovorna za spremljanje vpliva tujih vlad, kar je sprožilo kritike, da s tem izpostavlja ZDA nevarnim tujim grožnjam.

Albanska obmejna policija je v Durrësu aretirala 25-letnega Mërgima Brutija, ki je bil iskan na podlagi mednarodne tiralice Interpola Bern. Brutija, ki je bil obsojen zaradi ropa in kršitve prometnih pravil, so prijeli med poskusom izstopa iz Albanije. Čaka ga izročitev v Švico, kjer je bil obsojen na 27 mesecev zapora.

V Senegalu se pojavljajo kritike znotraj vladajoče stranke PASTEF glede upravljanja ministra za pravosodje Ousmana Diagnea. V Italiji se nadaljujejo razprave o primeru Almasri, kjer Maurizio Gasparri poziva k "sanaciji sodstva" zaradi "nedopustne politične uporabe pravosodja". Carlo Nordio izraža zaskrbljenost zaradi izjav združenja sodnikov (Anm) glede primera. Matteo Renzi in Debora Serracchiani trdita, da je vlada lagala v zvezi s primerom Almasri. Stranka Avs opozarja na potrebo po sprejetju zakona o svobodi medijev (Media Freedom Act) zaradi skrbi pred avtoritarno politiko.

Na šestem dnevu sojenja glede nezakonite vrnitve otrok Christine Block iz Danske je prišlo do spora, ker je Christina Block zavrnila odgovarjanje na dodatna vprašanja odvetnika nekdanjega moža, ki nastopa kot stranska tožilstvo. Zaradi spora sojenje ni napredovalo, pri čemer se stranke prepirajo o tem, katera vprašanja so dopustna.

Relator Gianassi iz PD je uradno predlagal, da se proti ministrom Carlu Nordiu in Matteu Piantedosiju ter podsekretarju Alfredu Mantovanu začne postopek v primeru Almasri, saj naj bi vlada delovala iz političnega oportunizma. Predlog je naletel na nasprotovanje večine, ki to ocenjuje kot politični napad. Odbor bo o tem glasoval 30. septembra.

Članek s theblaze.com trdi, da se skozi ameriško levico širi »Trumpov sindrom motenj«, pri čemer naj bi demokratski predstavniki kazali ekstremne reakcije, primerljive z nacizmom in »Handmaid’s Tale«. Na cnbsnews.live poročajo o srečanju predsednika Trumpa z južnokorejskim predsednikom Lee Jae-myungom, kjer je Trump kritiziral možnost »čistke ali revolucije« v Koreji. Rawstory.com poroča, da MAGA odvetnik poziva k preiskavi Hillary Clinton zaradi »največje laži v zgodovini«.

Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so iz Nemčije, Črne gore in Kazahstana izročili tri osebe, ki so bile iskane z rdečo tiralico. Minister je dodal, da so v tem mandatu vlade v Turčijo vrnili že 500 oseb, ki so jih iskali z rdečo tiralico ali difuzijo.

Sodišče za ministre je v primeru Almasri oprostilo premierko Meloni, medtem ko je zahtevalo sojenje ministroma Nordiu in Piantedosiju ter Mantovanu. Meloni je to označila za absurdno, saj meni, da so bile vse vladne odločitve usklajene in bi morala biti, če bi kdo odgovarjal, tudi sama. Opozicija je pozvala k dovolitvi sojenja ministrom.

Združeno kraljestvo je razširilo svoj program "Deportiraj zdaj, pritoži se pozneje" in na seznam držav, katerih državljani so lahko po obsodbi nemudoma deportirani, dodalo Indijo. Po novi politiki bodo tuje kriminalce, obsojene v Združenem kraljestvu, takoj po izreku kazni deportirali v njihove matične države. Junija 2023 je bilo v britanskih zaporih 10.772 tujih državljanov, kar predstavlja 12,3 % celotne zaporniške populacije. Pakistan ni na seznamu za hitro deportacijo.

V Italiji je izbruhnil spor med vlado in Nacionalnim združenjem magistratov (Anm) zaradi primera Almasri. Predsednik Anm, Cesare Parodi, je izrazil zaskrbljenost glede morebitnih političnih posledic sojenja Bartolozziju v zvezi s primerom Almasri, pri čemer je omenil tudi morebitno vpletenost ministrov. Minister Nordio je te izjave označil za nesprejemljivo vmešavanje in poudaril, da ime njegovega vodje kabineta ni omenjeno v uradnih dokumentih. Nordio je izrazil ogorčenje nad Parodijevimi izjavami, ki jih je označil za presenetljive glede na njegovo dosedanjo uravnoteženost.

Na sodišču v İskeleju so se ponovno pojavili pet ciprskih Grkov, ki so obtoženi »vdora na posest« in »splošne motnje«. Sodišče je obravnavo preložilo na petek, 12. septembra. Obtoženi so bili pred tem aretirani. Poleg tega enega od obtoženih bremeni še obtožnica »kršitve vojaškega območja«, o kateri bo razpravljalo vojaško sodišče v Nikoziji.

V Istanbulu so aretirali ruski par, ker sta se poljubljala v bližini mošeje Büyük Çamlıca. Paru, ki je bil na počitnicah v Turčiji, zaradi tega dejanja grozi celo zaporna kazen. Dogodek je sprožil sodni postopek.

Bolgarske varnostne službe izvajajo preiskave in zasege v domovih in pisarnah trgovcev z orožjem v Sofiji in drugod po državi. Operacije potekajo na zahtevo ukrajinskega Nacionalnega protikorupcijskega urada v okviru preiskave korupcijskih kaznivih dejanj, povezanih s prodajo orožja. Preiskave vodi ekipa preiskovalcev iz bolgarske Nacionalne preiskovalne službe (NIS).

PSOE in Sumar sta se začela pogajati o odobritvi svežnja ukrepov proti Izraelu na prihajajoči seji ministrskega sveta. Ukrepi vključujejo možnost razglasitve izraelskega premierja za persono non grata in pospešitev embarga na orožje Izraelu, pri čemer izhajajo iz predloga Sumar in Podemos za uvedbo embarga v špansko zakonodajo.

Izraelski zgodovinar Ilan Pappé je kritičen do mirovnega načrta Donalda Trumpa, saj meni, da ta spodbuja nadaljevanje vojne in nadaljuje z etničnim čiščenjem Palestine. Na Tahitiju pa François Pihaatae, predsednik protestantske cerkve Mā'ohi in vplivna osebnost, opozarja na izzive in pasti v družbi.

Francosko sodišče je zavrnilo pritožbo kolesarja Sofiana Sehilija na pripor, v katerem je od 8. septembra. Sehili, specialist za vzdržljivostne dirke, je obtožen nezakonitega prečkanja ruske meje in mu grozita do dve leti zapora. Kolesar je julija začel pot iz Lizbone in nameraval prek 17 držav prispeti v Vladivostok v začetku septembra.

Španska aktivistka Reyes Rigo, ki je bila aretirana med plovbo s flotiljo Global Sumud proti Gazi, ostaja pridržana v Izraelu. Rigo je bila zadržana zaradi domnevnega napada na izraelsko uradnico. Sodišče je podaljšalo njeno pridržanje do 10. oktobra, čeprav je sodnik izrazil željo po njeni vrnitvi v Španijo. Kljub deportacijam drugih članov flotilje je Rigo ena od šestih, ki so še vedno v izraelskem zaporu Ketziot.

Albanski premier Edi Rama je javno podprl proteste, ki so potekali v Haagu v podporo nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Rama je na družbenih omrežjih izjavil, da je s srcem in mislijo s protestniki ter pozval k osvoboditvi "osvoboditeljev". Protesti so potekali v podporo nekdanjim voditeljem OVK, ki jim sodijo na specializiranih senatih v Haagu.

Na Cipru je parlamentarna razprava o zakonu, ki ureja javna zbiranja, prerasla v kaos zaradi prerekanj o propalestinskih protestih in vplivu Izraela. V Angliji in Walesu se pripravljajo na zaostritev pogojev za proteste, policija bo lahko upoštevala kumulativni učinek ponavljajočih se demonstracij. V Pakistanu se poglablja razdor med strankama PML-N in PPP, kar ogroža delovanje parlamenta in prihodnost koalicije. V Boltonu pa je lokalni svet pod kritikami, ker je propalestinskim aktivistom dovolil uporabo električne energije za dogodek v spomin na Gazo.

Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je vložila tožbo proti španskemu novinarju Javierju Negreju, direktorju publikacije La Derecha Diario, zaradi suma »upora«, »groženj«, »zločinskega združevanja« in »napadov na javni red«. Villarruel, ki je v javnem sporu s predsednikom, obtožuje Negra, ki je blizu ultradesničarskemu voditelju, potem ko jo je večkrat označil za »izdajalko«. Negre je tožbo označil za »nesmisel« in trdi, da ga Villarruel želi »spraviti v zapor« in »izgnati iz države«.

Predsednik Združenja šefov policije Kanade, Thomas Carrique, je izrazil zaskrbljenost zaradi zastarelih in neustreznih zakonov, ki naj ne bi bili kos sodobnemu kriminalu, ki ne spoštuje mednarodnih meja. Po njegovem mnenju je treba okrepiti kazenski sistem, da bi zagotovili ustrezne posledice in odvračanje.

Avstralija je sklenila dogovor z majhnim pacifiškim otokom Naurujem, da bo tja preselila tuje kriminalce, ki jih sodišča ne morejo več zadrževati v priporu. Avstralski premier Anthony Albanese je potrdil, da bo Avstralija plačala Nauruju za sprejem teh oseb, ki nimajo veljavnih vizumov. Dogovor je bil podpisan v petek.

V Veliki Britaniji so bili protestniki, ki so nasprotovali vojni v Gazi, aretirani in pridržani na podlagi protiteroristične zakonodaje. Hkrati so se pojavili pomisleki glede protestov azilantov, kjer je lokalni svetnik Eric Drysdale izjavil, da večina protestnikov v Perthu ni iz lokalnega območja, kar vzbuja strah pred nasiljem.

Brazilska poslanka Carla Zambelli (PL-SP) je po novi obravnavi na prizivnem sodišču v Rimu ostala v priporu. Italijansko sodišče še ni sprejelo dokončne odločitve o tem, ali bo Zambelli počakala na obravnavo postopka izročitve v priporu ali na prostosti. Sodniki analizirajo njen primer, preden sprejmejo odločitev.

Trumpova administracija je ponovno pozvala Vrhovno sodišče ZDA, da bi ustavilo odločitve nižjih sodišč, ki zahtevajo sprostitev milijard dolarjev sredstev za tujo pomoč. Ministrstvo za pravosodje ZDA je vložilo nujni zahtevek, s katerim želi začasno ustaviti sodne odredbe, ki nalagajo nadaljevanje plačil. Administracija trdi, da bi prekinitev zamrznitve povzročila »nenadomestljive diplomatske stroške«.

Britanskega političnega komentatorja Samija Hamdija, ki je bil kritičen do izraelske vojne v Gazi, so ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE) pridržale v Kaliforniji. Njegovi odvetniki so vložili pritožbo na sodišče in izpodbijajo njegovo pridržanje. Hamdija, ki je musliman, so aretirali na mednarodnem letališču v San Franciscu.

Milorad Dodik je zavrnil očitke, da je SNSD ovira na evropski poti BiH, in ponovil, da vidi prihodnost BiH v treh entitetah. Dodal je tudi, da bi se morala Federacija BiH razdeliti na dva entiteta. Dragan Čović je izjavil, da se partnerski odnos med HDZ in SNSD na državni ravni nadaljuje do naslednjih volitev in da je HDZ zavezan dogovoru.

Vladimir Putin je ukazal, da mora biti udeležba na otroških kvalifikacijskih turnirjih in tekmovanjih za pridobitev športnih razredov brezplačna. Prav tako je poudaril, da ne sme biti neupravičenih prispevkov staršev za športna tekmovanja in naročil vzpostavitev sistema certificiranja in potrjevanja kvalifikacij otroških trenerjev.

Belgijska vlada razmišlja o gradnji ali najemu zaporov v tujini, predvidoma na Kosovu in v Albaniji, da bi rešila problem prenatrpanosti v belgijskih zaporih. Ministrici za pravosodje Annelies Verlinden in za migracije Annelies Van Bossuyt sta začeli tridnevno misijo, da bi ocenili politično pripravljenost na Kosovu.

Posebna preiskovalna skupina, ki preiskuje domnevne nezakonitosti v zvezi z izrednimi razmerami, je zahtevala aretacijo nekdanjega direktorja Nacionalne obveščevalne službe (NIS) Džo Tae-jonga zaradi suma kršitve zakona o NIS, opustitve dolžnosti, krive prisege, uničenja dokazov, ponarejanja javnih listin in kršitve zakona o pričevanju in ocenjevanju v državnem zboru. Medtem je vodja Demokratske stranke Džong Čong-rae kritiziral prodajo državnega premoženja pod vlado Jun Suk-jeola, češ da je enaka razprodaji premoženja pod vlado Ri Seung-mana. Stranka Moč ljudstva je opozorila, da bo podaljšanje preiskave notranje vstaje povzročilo večji odpor proti vladi predsednika I Džae-mjunga.

V Bijelom Polju so aretirali Rado Filipovića zaradi groženj novinarki Alisi Hajdarpašić. Policija je ukrepala po prijavi oškodovanke, ki jo je podala preko e-pošte. Filipoviću je odrejeno zadržanje do 72 ur.

Črna gora je po ocenah ministra Ibrahimovića prejela najpozitivnejšo oceno Evropske komisije doslej, kar utrjuje njen položaj kot najnaprednejše kandidatke za članstvo v EU. Evropska komisija je Črni gori prvič postavila jasen časovni okvir za članstvo, kar potrjuje njen konkreten napredek. Predsednik Milatović pa se je v Dohi udeležil svetovnega vrha Združenih narodov o družbenem razvoju.

Dva britanska državljana, Lindsay June Sandiford, obsojena na smrt, in Shahab Shahabadi, obsojen zaradi preprodaje mamil, sta bila v četrtek, 6. novembra, premeščena iz Indonezije v Veliko Britanijo. Razlogi za premestitev niso specificirani, vendar se domneva, da gre za humanitarne razloge.

Poslanci poljske stranke KO so napovedali prijavo tožilstvu zaradi izjav poslanca stranke PiS Dariusza Mateckega. Matecki je namreč izjavil, da bi morali madžarski organi »odstreliti« vsakega »lovca na glave«, ki bi poskušal na Madžarskem aretirati Zbigniewa Ziobra.

Belgijsko kazensko sodišče je obsodilo dva poljska državljana, vključno s parlamentarnim pomočnikom, zaradi poneverbe evropskih sredstev, povezanih s političnimi entitetami, ki so povezane z Nigelom Farageom in njegovo stranko UKIP. Sodni postopek je posledica pravnih posledic Brexita v Evropski uniji.

Nigerijska imigracija je na letališču zasegla potni list senatorke Natashe. Senatorka je dogodek posnela v živo na Instagramu in spraševala uradnike o zasegu. Obtožila je predsednika senata Akpabioja.

Urad obrambnega ministra Petea Hegsetha je razposlal obsežen seznam tem, za katere morajo uslužbenci obrambnega ministrstva pridobiti predhodno odobritev, preden se pogovarjajo s Kongresom. To vključuje vse 'občutljive vojaške operacije' in ameriške vojaške napade na ladje, ki naj bi prevažale droge okoli Latinske Amerike.

V Japanu je izbruhnila polemika glede vedenja premierke Sanae Takaiči med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Njena navdušena odzivnost v ameriški vojaški bazi Yokosuka je bila označena kot "Yokosuka poskok", kar je sprožilo kritike. Razprava se je razširila na ostre kritike s strani znanih osebnosti, obrambo premierke s strani politikov, ki so vključevali argumente o enakosti spolov, kar je ustvarilo kaotično situacijo.

Po izjavi predsednice Kuomintanga (KMT) Zheng Liwen, da ruski predsednik Vladimir Putin ni diktator, so se odzvali predstavniki lokalnih oblasti. Mestna hiša Taichunga se ni odzvala na vprašanje o tem, ali Putin je diktator. Župan Novega Tajpeja Hou Youyi je poudaril, da mora Republika Kitajska braniti svobodo in demokracijo. Županja okrožja Yunlin Zhang Lishan pa je dejala, da je ocena o tem, ali sta Putin in Xi Jinping diktatorja, odvisna od posameznika.

Kim Young-hwan je kritiziral obtožbe o krivem pričanju kot politično represijo. Po izjavi Lee Joon-woo-ja o šaljivi grožnji Yoon Suk-yeola s smrtjo Han Dong-hoonu so se pojavili ostri odzivi, medtem ko stranka Moč ljudstva (국민의힘) nasprotuje zakonu o prekinitvi sojenja, vendar nekateri člani menijo, da je ponovna uvedba potrebna v določenih primerih. Chu Kyung-ho, proti kateremu je bila izdana arestna odredba zaradi suma vpletenosti v notranjo vstajo, je obljubil, da se bo odpovedal svoji imuniteti. Med govorom Lee Jae-myunga v parlamentu so poslanci stranke Moč ljudstva nosili žalna oblačila in protestirali, Lee pa je komentiral, da mu je "nekoliko nerodno" zaradi praznih sedežev.

Poleg zavrnitve ruske pritožbe glede zemljišča za veleposlaništvo v Canberri je avstralsko sodišče odločilo, da mora vlada Rusiji izplačati odškodnino za prekinitev dolgoročnega najema zemljišča. Sodišče se je pri zavrnitvi sklicevalo na nacionalno varnost.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev Benjamina Netanjahuja. Med pričanjem na sojenju glede daril je Netanjahu posredno omenil Trumpovo zahtevo in dejal, da svetovni voditelji ne verjamejo, da je kriv.

V Gazi so z veseljem sprejeli stavke in proteste v italijanskih mestih, ki so blokirali obvoznice v Milanu in Rimu ter zasedli letališča. Pionati je izjavil, da Flotilla 4 ni namenjena Mattarelli, Meloni, Papežu ali zaščitniku. Senator Verini je kritiziral blokade v Italiji, ker naj bi škodovale pravičnemu cilju, Malan pa je trdil, da protesti niso izraz solidarnosti z Gazo, temveč nasprotovanje italijanski vladi. Rim se je pripravljal na nov dan napetosti in motenj. Rimljani so bili ujeti v prometu zaradi shodov propalestinskih protestnikov in stavk, zaradi česar so številni zamudili zdravstvene preglede.

Več kot 2.000 Afganistancev, ki so vključeni v različne programe sprejema, čaka v Pakistanu na odhod v Nemčijo. Na desetine jih je vložilo nujne postopke na berlinskih sodiščih. Upravno sodišče v Berlinu je do začetka septembra v 32 nujnih postopkih odločilo v korist afganistanskih državljanov, večinoma je odredilo izdajo vizumov.

Nigerijska senata je sprejela predlog zakona, ki predvideva 10-letno prepoved izdaje mednarodnih potnih listov Nigerijcem, ki so bili v tujini obsojeni zaradi kaznivih dejanj. Predlog zakona, ki ga je predložil senator Abubakar Bello, želi spremeniti zakon o potnih listih in uvesti stroge kazni za odvračanje od kriminalnih aktivnosti.

Polda Metro Jaya je imenovala Roya Suryo in druge za osumljence v primeru obtožb o ponarejeni diplomi predsednika Joko Widoda (Jokowi). Roy Suryo je izjavil, da spoštuje odločitev in prosi javnost za potrpežljivost. Predsednik Pasbate Prabowo, David Febrian, je pohvalil odločno ukrepanje Polda Metro Jaya.

Hrvaška je ponovno uvedla obvezno služenje vojaškega roka, ki bo veljalo za vse polnoletne hrvaške državljane, ne glede na to, kje živijo. To pomeni, da bodo morali vojaški rok služiti tudi državljani Bosne in Hercegovine, ki imajo hrvaško državljanstvo, ter pripadniki hrvaške diaspore po svetu. Vojaška obveznost nastopi v koledarskem letu, ko državljan dopolni 18 let.

Albansko sodišče je obsodilo Romunko na pet let zapora zaradi računalniške goljufije, s katero je oškodovala albansko družbo za približno 33.500 evrov. Ženska je bila izročena iz Nemčije, potem ko je bila obsojena leta 2022.