APDEJT.si

Hrvaški preiskovalni novinar je pri državnem tožilstvu v Milanu vložil prijavo proti srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću zaradi suma vpletenosti v afero "turistov ostrostrelcev" med vojno v Bosni. Vučiću očitajo sodelovanje pri strelskih vajah na neoborožene civiliste, ki naj bi jih srbske enote omogočile tujim turistom v zameno za visoke denarne zneske.

V Sevastopolu so aretirali vodjo 960. vojaškega predstavništva ruskega obrambnega ministrstva zaradi suma izsiljevanja in prejemanja podkupnine za potrditev nekvalitetnih popravil ladje Črnomorske flote. Po podatkih FSB naj bi častnik od izvajalca zahteval denar za prikrivanje proizvodnih napak.

Zvezna velika porota v Miamiju je obtožila štiri osebe, vključno s kongresnico Sheilo Cherfilus-McCormick in njenim bratom Edwinom Cherfilusom, zaradi domnevne kraje milijonov dolarjev zveznih sredstev za nujne primere. Po navedbah Ministrstva za pravosodje naj bi Cherfilus-McCormick in njen brat delala preko družinskega podjetja za zdravstveno nego pri cepljenju proti COVID-19, ki ga je financirala FEMA.

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov, je napovedal, da bo po koncu ruske specialne vojaške operacije v Ukrajini sledil sodni postopek proti neonacistom.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Članki poročajo o protestih in odzivu vlade Donalda Trumpa v različnih mestih Združenih držav Amerike. V Chicagu je bila uvedena 'Operacija Midway Blitz', pojavljajo pa se tudi grožnje z napotitvijo Nacionalne garde. V Portlandu, Oregon, je Trump usmeril vojsko proti 'domačim teroristom'. Pete Hegseth pa poziva k obnovitvi 'moškega bojevniskega duha' v vojski, kar izziva kritike glede spolne enakosti.

Donald Trump je podpisal zakon o odprtju dosjejev v primeru Jeffreyja Epsteina zaradi pritiska javnosti. Politični analitiki menijo, da je bil to nujen korak zaradi pričakovanj javnosti in političnih pritiskov. Zakon naj bi razkril resnico o Billu Clintonu in drugih demokratičnih politikih, medtem pa se pojavljajo ugibanja o Trumpovi vpletenosti. Obstaja celo možnost njegovega predčasnega odstopa zaradi povezav z Epsteinom, ki je bil obtožen zlorabe mladoletnikov.

Odvetniki Luigija Mangioneja, obtoženega umora direktorja podjetja UnitedHealthcare, so v petek na sodišču navajali objave nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na družbenih omrežjih, da bi dosegli zavrnitev celotnega primera ali vsaj umik smrtne kazni. Obramba trdi, da je Trumpova administracija Mangioneja označila za "levičarskega nasilnega ekstremista" in da ga Bela hiša izkorišča kot "pijončka za uresničevanje svoje politične agende". V sodnih dokumentih obramba opozarja na vmešavanje podjetja UnitedHealthcare v primer umora.

John Bolton, nekdanji svetovalec Donalda Trumpa, se je na zveznem sodišču izrekel za nedolžnega po vseh 18 točkah obtožnice, ki ga bremenijo nezakonitega ravnanja s tajnimi dokumenti in deljenja državnih skrivnosti z družino. Po nastopu pred sodnikom so ga izpustili iz pripora.

Na sojenju v Moskvi sta dva od štirih obtoženih priznala krivdo v primeru terorističnega napada, v katerem je umrl general Igor Kirillov. Drugi zahodni okrožni vojaški sodišče je obravnavo zaprlo za javnost. Ahmajdžon Kurbonov, ki je na seznamu teroristov in ekstremistov, je prav tako priznal krivdo za umor.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.

Demokratična republika Kongo in uporniška skupina M23 sta v Katarju podpisali okvirni sporazum za mirovni dogovor, katerega cilj je končati spopade v vzhodnem Kongu. Podpis sporazuma je potekal v Dohi.

V Braziliji je vrhovno sodišče obsodilo več soobtoženih v procesu proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi načrtovanja umora predsednika Lule da Silve. Sodnik Alexandre de Moraes je pojasnil, da so trije vojaški uslužbenci in policist leta 2022 načrtovali umor Lule med poskusom državnega udara v korist Bolsonara. Obsojeni so bili obsojeni na do 24 let zapora. Bolsonarovemu sinu Eduardu prav tako grozi kazenski postopek.

Donald Trump je pozval republikance v predstavniškem domu, naj glasujejo za objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, s čimer je presenetljivo obrnil svojo prejšnjo držo, ko je nasprotoval temu predlogu. Sprememba je prišla po tem, ko so se pojavili strahovi, da bodo morebitne objave ovirane zaradi novih preiskav Trumpove povezave z demokrati. V enem od e-mailov naj bi bilo razvidno, da je Trump 'vedel za dekleta', kar Bela hiša označuje kot demokratično blatenje.

Ruske oblasti so nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurijeva, oba označena za tuja agenta, uvrstile na seznam teroristov in ekstremistov. Ukrep je sprožil dodatne kritike glede zatiranja politične opozicije v Rusiji.

Španska protikorupcijska služba zahteva več kot 20 let zaporne kazni za nekdanjega ministra Joséja Luisa Ábalosa zaradi štirih kaznivih dejanj v zvezi s primerom nabave mask. Obtožen je organiziranega kriminala, podkupovanja, trgovine z vplivom in poneverbe javnih sredstev.

Potem ko je Donald Trump po mesecih nasprotovanja nakazal, da bo podpisal zakon o objavi Epsteinovih dokumentov, če pride do njega, je predstavniški dom z izjemno večino (427 proti 1) glasoval za njegovo objavo. Jena-Lisa Jones, preživela žrtev Epsteina in nekdanja volivka Trumpa, je predsednikovo ravnanje označila za 'nacionalno sramoto'.

Ameriški predstavniški dom in senat sta potrdila zakon, ki bo prisilil ministrstvo za pravosodje k objavi dokumentov v zvezi s preiskavo Jeffreyja Epsteina, obsojenega spolnega prestopnika. Zakon, ki ga mora podpisati še predsednik Donald Trump, naj bi razkril podrobnosti o Epsteinovih zločinih in morebitnih vpletenih posameznikih.

Ameriški poslanci so z veliko večino podprli zakon, ki Ministrstvu za pravosodje nalaga objavo dokumentacije v zvezi s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Zakon je bil poslan v senat.

Številni nekdanji odvetniki Ministrstva za pravosodje ZDA so javno spregovorili o korupciji v času drugega mandata predsednika Donalda Trumpa. Razdor med republikanci pa je povzročil tudi boj za objavo dosjejev Epstein.

Predsednik Trump je novinarki Bloomberga Catherine Lucey med odgovarjanjem na vprašanja o Epsteinu na letalu Air Force One rekel "uti, pujsek". Novinarki ABC News Mary Bruce, ki ga je prav tako spraševala o datotekah, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, pa je dejal, da je "grozna oseba in grozna novinarka".

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki zaostruje kazni za vključevanje otrok v teroristične in sabotažne dejavnosti. Zakon uvaja dosmrtni zapor za tiste, ki napeljujejo mladoletnike k diverzijam, hkrati pa znižuje starostno mejo za kazensko odgovornost za tovrstna dejanja na 14 let. Zakon je že stopil v veljavo.

Premier Orbán Viktor je potrdil, da so se priprave na mirovni vrh v Budimpešti začele in da je Madžarska nanj pripravljena. Orbán je o pripravah na vrh govoril tudi v telefonskem pogovoru s predsednikom Putinom. Mirovni vrh v Budimpešti naj bi bil potrditev mirovne politike Viktorja Orbána.

Stranka Moč ljudstva je obsodila opustitev pritožbe tožilstva v primeru Daejang-dong in pozvala k parlamentarni preiskavi. Jang Dong-hyeok je izjavil, da je Lee Jae-myung prenesel 780 milijard vonov kriminalcem in odpotoval v tujino, ter napovedal, da ga ob vrnitvi čaka državna preiskava, ki ji bo sledila posebna preiskava. Poudaril je, da je celotno mesto Seongnam postalo igrišče za kriminalce, ko je Lee postal župan, in da se to dogaja tudi z Republiko Korejo, odkar je Lee postal predsednik. Obtožil je Daejang-dong, da zahtevajo sprostitev zaseženega premoženja in grozijo z državno odškodnino.

Poljska prokuratura je zasegla premoženje poslanca Zbigniewa Ziobre, vključno z nepremičninami in sredstvi na bančnem računu. Ukrep je povezan s preiskavo o domnevnih zlorabah pri Fundaciji za pravičnost in Ziobri očitanimi kaznivimi dejanji, vključno z udeležbo v organizirani kriminalni skupini. Zaseg obsega hipoteko na njegovih nepremičninah in blokado sredstev na računu.

Newyorška državna tožilka Letitia James trdi, da se je Trumpova administracija posluževala »škandaloznega« vedenja, da bi premagala ovire pri vložitvi tožbe zaradi domnevne prevare s hipotekami proti njej. Jamesova odvetniška ekipa poziva sodnika, naj zavrže obtožnico in opozarja na skupna dejanja predsednika Donalda Trumpa.

Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.

V Grčiji se je nadaljevala obravnava primera Novartis, kjer je žena guvernerja grške centralne banke, Giannisa Stournarasa, Stavroula Nikolopoulou, pričala, da so bile izjave v zvezi s škandalom Novartis izmišljene z namenom uničenja njenega moža. Medtem so se pojavile nove informacije o umoru Giannisa Lalasa v Arachovi, ki kažejo na vpletenost Manolisa Petsitisa, nekdanjega sodelavca Nikosa Papasa, pri posredovanju avtomobila, ki so ga uporabljali storilci.

Guverner Teksasa Greg Abbott je uradno označil Muslimansko bratovščino in Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) za tuji teroristični in transnacionalni kriminalni organizaciji. Ta odločitev pomeni, da je omenjenim organizacijam prepovedano kupovati zemljišča v Teksasu. CAIR je v preteklosti sodeloval z Bidenovo administracijo.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022, kar je doseglo vrhunec z vdori in vandaliziranjem vladnih poslopij v Brasílii s strani njegovih podpornikov. Bolsonaro zanika krivdo in trdi, da so obtožbe politično motivirane. Hkrati se pozornost usmerja na Alexandra de Moraes, vplivnega sodnika, ki vodi proces proti Bolsonaru, in razdvaja mnenja, od branitelja demokracije do 'diktatorja', pri čemer ga kritizirajo celo v Združenih državah.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara obtožujejo vpletenosti v poskus državnega udara leta 2023, zaradi česar je pristal na sodišču. Medtem ko ustavno sodišče presoja o njegovi vlogi, ZDA gledajo na Bolsonara kot na zaveznika. Predsednik Lula da Silva poziva k mobilizaciji proti morebitni amnestiji za Bolsonarove privržence, obsojene zaradi poskusa udara. Vodja stranke PL v poslanski zbornici je izjavil, da o amnestiji ne bodo razpravljali pred sojenjem Bolsonaru. Predsednik poslanske zbornice Hugo Motta je poudaril, da odločitev o vključitvi projekta o amnestiji na dnevni red še ni bila sprejeta.

Brazilsko vrhovno sodišče bo s 2. septembrom začelo razsojati v sojenju nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi obtožb o poskusu državnega udara. Bolsonaruja obtožujejo, da je poskušal obdržati oblast kljub porazu na volitvah leta 2022 in preprečiti inavguracijo Lule da Silve. Sodišče bo izreklo sodbo in kazen v začetku septembra, s čimer se bo zaključil kazenski postopek, ki se je začel marca.

Sodnik vrhovnega sodišča Luiz Fux je glasoval za oprostitev Jairja Bolsonaroja vseh obtožb, povezanih s poskusom državnega udara. S tem je razmerje glasov v sojenju 2 proti 1 za obsodbo. Sodnik je obsodil politično motiviranost sojenja.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Brazilsko vrhovno sodišče je napovedalo, da bo sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara potekalo v začetku septembra, pričakuje se tudi izrek sodbe in kazni. Sojenje bo potekalo pred prvo dvorano Vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je nadaljevalo obravnavo prošenj za varščino študentskih voditeljev Umarja Khalida, Sharjeela Imama, Gulfishe Fatime in drugih aktivistov, obtoženih v povezavi z domnevno 'večjo zaroto' v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Obtoženi so močno oporekali trditvam policije, da so prispevali k zamudi pri začetku sojenja.

Senator Chris Murphy je izjavil, da je Donald Trump v 'dnevni paniki' zaradi morebitne vsebine Epsteinovih datotek, pri čemer naj bi bil Trump vpleten v spolno zlorabo otrok.

Po objavi posnetka, na katerem je Vlado Đajić v družbi neznanca s sumljivo vrečko belega prahu, je bil Đajić odstavljen z vseh funkcij, kot je dejal Milorad Dodik. Đajić je zatrdil, da mu je afero podtaknil kriminalec, ki je zaprt v Srbiji, in da mu je prišel na pomoč Dodik. SNSD je zanikal, da bi bil Đajić pijan.

V Braziliji poteka sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara 8. januarja 2023. Vrhovno zvezno sodišče (STF) je začelo glasovanje o obsodbi Bolsonara in drugih obtoženih. Sodnik Alexandre De Moraes je glasoval za obsodbo Bolsonara, medtem ko je sodnik Luiz Fux glasoval za oprostitev Bolsonara, vendar je obsodil Braga Neta. Sojenje bo predvidoma zaključeno v prihodnjih dneh, pričakuje pa se še glasovanje drugih sodnikov. Bolsonaro je obtožen vodenja kriminalne organizacije, ki je poskušala strmoglaviti brazilsko vlado.

Brazilski sodnik Alexandre de Moraes je odredil 24-urno policijsko varstvo za nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskušal pobegniti iz hišnega pripora pred izrekom sodbe v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Oblasti se bojijo, da bo Bolsonaro poskušal zaprositi za politični azil v ZDA. Bolsonaru grozi do 40 let zapora, če bo obsojen.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren policijski nadzor nad hišo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskusil pobegniti. Odločitev je bila sprejeta po odkritju "osnutka" morebitne prošnje za azil v Argentini. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren nadzor nad domom nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, vključno s 24-urno policijsko patruljo, zaradi povečanega tveganja pobega pred zaključnimi argumenti v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro, ki zanika obtožbe, je pod hišnim priporom in mu grozi do 40 let zapora, če bo spoznan za krivega načrtovanja ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Oblasti se bojijo, da bi Bolsonaro lahko zaprosil za politični azil v ZDA.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Obramba Jairja Bolsonara je izrazila presenečenje nad obtožbami oviranja pravosodja, ki so bile vložene proti njemu in njegovemu sinu Eduardu Bolsonaru, ter zanikala, da bi Bolsonaro zaprosil za azil. Vrhovno sodišče je Bolsonaru dalo 48 ur časa, da pojasni načrt pobega v Argentino in prošnjo za azil, najdeno v njegovem telefonu. Guverner Sao Paula, Tarcísio de Freitas, je izrazil zaskrbljenost zaradi preiskav ljudi, ki so kritični.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je odpravil na Kitajsko, da bi se udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, potem ko je sprva potovanje odpovedal. Kljub smrtonosnim protestom v Džakarti je Prabowo prispel v Peking v sredo, 3. septembra.

Po mnenju novinarja Raymunda Riva Palacio, je aretacija nekdanjega direktorja Pemexa, Carlosa Treviña, v Združenih državah Amerike prišla kot 'balzam' za vlado 4T, saj naj bi bila politična distrakcija.