APDEJT.si

Slovenski lutkovni in gledališki umetniki so sprožili spletno peticijo, v kateri pozivajo institucije, organizacije in posameznike, povezane z uprizoritvenimi umetnostmi, da javno obsodijo delovanje Izraela in se izrečejo proti genocidu nad palestinskim prebivalstvom. Peticija poziva k javni obsodbi genocida, ki naj bi ga izvajala država Izrael.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral izraelski zračni napad na Hamas v Dohi, v katerem je umrlo šest ljudi, in dejal, da ne prispeva k ciljem ZDA ali Izraela. Kljub napadu je katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani sporočil, da bo Katar nadaljeval s posredovanjem v pogajanjih med Izraelom in Hamasom.

V Evropskem parlamentu je potekala razprava o dogajanju na Bližnjem vzhodu, pri čemer so nekateri poslanci iz vrst Levice, S&D in Zelenih izraelske napade v Gazi označili za genocid. Druge politične skupine, vključno z največjo EPP, se s tem niso strinjale. Razprava je razkrila razdeljenost med evropskimi poslanci glede tega vprašanja.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je prispel na uradni obisk v Slovenijo, kjer ga gosti predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednika sta imela v sredo pogovore v Ljubljani, v četrtek pa sta obiskala Obalo, kjer sta odprla prenovljene prostore italijanske osnovne in srednje šole.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v Evropskem parlamentu kritizirala srbskega predsednika Aleksandra Vučića zaradi njegove udeležbe na vojaški paradi na Kitajskem in ponovila kritiko njegovih žaljivk na račun evropskih poslancev. Poleg tega je Kosova obsodila nasilje nad protestniki v Srbiji, slovenski evroposlanci pa so bili kritični do popustljivosti EU do Srbije, kjer potekajo množični protivladni protesti.

Španija je uvedla nov niz ukrepov proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedjo uporabe španskih pristanišč za ladje z gorivom za izraelsko vojsko in prepovedjo vstopa v državo za posameznike, vpletene v vojne zločine. Španski premier Pedro Sanchez je poudaril, da želi s temi devetimi ukrepi prispevati k končanju vojne v Gazi. Kot odziv na te ukrepe je Izrael Španiji očital antisemitizem. Poleg tega je izraelska policija izvedla racije in preiskave v Jeruzalemu in na Zahodnem bregu po napadu dveh Palestincev na avtobus.

Pet šiitskih ministrov, pripadnikov Hezbolaha in gibanja Amal, je zapustilo zasedanje libanonske vlade, ki je bilo namenjeno razpravi o razorožitvi šiitskega gibanja Hezbolah. Dogodek je potrdila tudi francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na libanonske državne medije.

Vlada Republike Slovenije na današnji seji še ni sprejela odločitve glede morebitne prepovedi vstopa v Slovenijo izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku. Kljub temu so ministri o tej temi po neuradnih informacijah razpravljali.

Papež Frančišek je med zasebno avdienco z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom poudaril, da je treba palestinskemu narodu zagotoviti prihodnost. Izrazil je tudi podporo rešitvi dveh držav kot edini poti iz konflikta v Gazi, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Milorada Dodika, člana predsedstva Bosne in Hercegovine, je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto v Budimpešti sprejel kot predsednika Republike Srbske, čeprav je bil Dodik že razrešen s tega položaja. Szijjarto je Dodiku zagotovil nadaljnjo podporo Madžarske, pri tem pa poudaril, da mora o voditelju Republike Srbske odločati narod.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v intervjuju za hrvaško televizijo RTL izrazila kritiko nad hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, ker ji ni zaploskal na Blejskem strateškem forumu po njenem govoru o priznanju Palestine. Pirc Musarjeva je dejala, da bi ji moral zaploskati že iz spoštovanja. Dodala je, da odločitev Slovenije za priznanje Palestine ni bila lahka.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem slovaškemu premierju Robertu Ficu dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Putin je poudaril, da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije.

Slovenija naj ne bi bila zadovoljna z izvedbo strateškega foruma na Bledu. Nizka udeležba premierjev in predsednikov vlad nakazuje na vse večjo diplomatsko osamljenost države. Predstavniki vlade so sicer poskušali forum prikazati kot uspeh.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritiziral, kot je dejal, "tiransko ravnanje" v svetovnem redu. Ruski predsednik Vladimir Putin je na istem vrhu krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu. Oba voditelja sta s tem verbalno napadla Zahod in okrepila povezave med državama.

Slovenska vlada je na seji obravnavala izhodišča za morebitno prepoved vstopa Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v državo. Razprava še ni zaključena, saj mora Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve gradivo dopolniti. Predlog sledi kljub pravnomočni sodbi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v Združenih državah Amerike. Ta poteza predstavlja najnovejši poskus zaostritve zakonitega priseljevanja v državo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razjezil Turčijo, ko je množične pokole Armencev v času otomanskega cesarstva označil za genocid. Turško zunanje ministrstvo je Netanjahuja obtožilo političnega izkoriščanja tragedij za prikrivanje zločinov.

Danska je na pogovor poklicala začasnega ameriškega odpravnika poslov zaradi poskusov vmešavanja Združenih držav Amerike na Grenlandiji. Odločitev je sledila poročanju danske javne televizije DR o omenjenih poskusih vmešavanja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pismu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ostro zavrnil obtožbe o spodbujanju antisemitizma v Franciji. Macron je poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati v politične namene in da so Netanjahujeve kritike žalitev za Francijo.

Združene države Amerike naj bi preklicale vizum brazilskemu pravosodnemu ministru Ricardu Lewandowskemu, kar je razkril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Ta poteza naj bi bila nadaljevanje spora med državama, ki ga je sprožil sodni pregon nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Washington poteze uradno še ni potrdil.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je razpravljalo o predlogu, da bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa nominirali za Nobelovo nagrado za mir. Pobudo je podala srbska članica predsedstva Željka Cvijanović, vendar sta bošnjaški in hrvaški član predsedstva, Denis Bećirović in Željko Komšić, preprečila uvrstitev te točke na dnevni red, zahtevajoč dodatno gradivo.