Beneška policija je švedski aktivistki Greti Thunberg in drugim aktivistom gibanja Extinction Rebellion prepovedala vstop v Benetke za 48 ur. Prepoved je sledila protestni akciji, v kateri so aktivisti obarvali vodo Velikega kanala v zeleno.
Slovenija se sooča z izzivi pri umeščanju energetskih projektov v prostor, kar pogosto vodi v konflikte med energetskimi interesi, okoljskimi vidiki, lokalnimi skupnostmi in državo. Razprave se pogosto osredotočajo na zaupanje, dialog in vključevanje, namesto na strokovne presoje in podatke.
Podnebna konferenca ZN COP30 v brazilijskem Belemu se je zaključila s potrditvijo Belemskega paketa, ki ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Brazilija se je zavezala, da bo ločeno od Združenih narodov vodila pobudo za načrt odprave fosilnih goriv in deforestacije.
Na podnebni konferenci ZN (COP30) v Belemu so predstavniki držav potrdili Belemski paket zaključnih sklepov, ki pa ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta izid je bil dosežen kljub prizadevanjem za ambicioznejše podnebne zaveze.
Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je načrtovala izkoriščanje nafte v vodah ob obalah Kalifornije in Floride, kjer zaradi okoljevarstvenih razlogov že vrsto let ni bilo vrtanja. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je načrt ostro kritiziral in ga označil za 'idiotskega', napovedal pa je tudi tožbo.
Na prizorišču podnebne konference COP30 v Belemu je izbruhnil požar v modri coni, kjer so razstavni paviljoni držav. Delegati, vključno s slovensko delegacijo, so morali zapustiti območje konference. Požar je pod nadzorom, vendar se pričakuje, da se bodo pogajanja zavlekla.
Svet javnega zavoda Triglavski narodni park je podal pozitivno mnenje Urošu Brežanu, kandidatu za direktorja. Ministrstvo je Brežana izbralo kot najustreznejšega med štirimi kandidati. Vlada bo imenovala direktorja, vendar mnenje sveta zavoda zanjo ni zavezujoče.
Turčija bo leta 2026 gostila podnebno konferenco ZN (COP31), potem ko je Avstralija v zadnjem trenutku odstopila od kandidature za organizacijo dogodka. Še ni znano, katera država bo vodila pogajanja, dogovor o tem pa naj bi dosegli do konca letošnje konference v brazilskem Belemu.
Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.
Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.
Poslanec Miha Kordiš je s somišljeniki v Ljubljani ustanovil novo stranko Mi, socialisti. Stranka se zavzema za mirovno, podnebno in socialno politiko, njen končni cilj pa je odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja. Kordiš verjame v možnost uvrstitve stranke v parlament.
V brazilskem Belem se je ob podnebni konferenci COP30 zbralo več tisoč avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov. S protestnim shodom so opozarjali na podnebno pravičnost in potrebo po zaščiti avtohtonih ozemelj.
Kongres zunajparlamentarne stranke Vesna je v Kranju ponovno izvolil Uroša Macerla in Uršo Zgojznik na čelo stranke. Prav tako so potrdili volilni manifest.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je za direktorja Triglavskega narodnega parka (TNP) predlagalo Uroša Brežana, svojega nekdanjega ministra. Na razpis za to mesto so prispele štiri kandidature.
Rudarski velikan Rio Tinto je ustavil projekt izkoriščanja litija Jadar v zahodni Srbiji. Odločitev je posledica številnih protestov in nasprotovanja, saj okoljski aktivisti opozarjajo na škodljivost pridobivanja litija za zdravje ljudi in okolje.
V brazilskem Belemu se je začela 30. podnebna konferenca ZN (COP30), na kateri so udeleženci pozvali h krepitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in premagovanje zanikovalcev podnebnih sprememb. Medvladni odbor za podnebne spremembe je ocenil, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija najverjetneje nedosegljiv.
Okoli 200 ljudi se je zbralo na protestnem shodu v Komendi, kjer so pozvali vlado k pospešitvi izgradnje zadrževalnika poplavnih vod na Tunjščici. Po mnenju protestnikov je izgradnja zadrževalnika ključnega pomena za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Komendi, kjer ob vsakem večjem deževju živijo v strahu.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na vrhu voditeljev pred podnebno konferenco ZN (COP30) v Belemu izjavil, da je neuspeh sveta pri omejitvi segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot je določeno v Pariškem sporazumu, moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost.
V Belemu v Braziliji se je začel vrh voditeljev v okviru 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30). Osrednja tema konference so razprave o krepitvi zavez držav glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Slovenijo na dogodku zastopa zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo podala tudi nacionalno izjavo.
Občina Piran je pričela z urejanjem travnatih površin v dolini Fiesa, kar je sprožilo nasprotovanje civilne iniciative Piran Pirano. Civilna iniciativa trdi, da gre za nezakonit poseg v naravo, medtem ko občina te kritike zavrača.
Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog novele zakona o ohranjanju narave. Novela prinaša spremembe na področjih upravljanja zavarovanih območij, interventnega ukrepanja ob ogroženosti ljudi zaradi zveri ter preprečevanja nedovoljene vožnje v naravi.
Okoljski ministri držav članic Evropske unije so po več kot 18 urah pogajanj potrdili cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Pri tem bodo upoštevali tudi do pet odstotkov mednarodnih ogljičnih dobropisov. Unija mora cilj za leto 2035 posredovati Združenim narodom pred podnebno konferenco COP30 v Braziliji.
Gibanje Volt Slovenija nasprotuje dodatnim cestam v Novih Fužinah in Štepanjskem naselju v Ljubljani, ki jih predvideva občinski prostorski načrt. Opozarjajo na povečano prometno obremenitev in zmanjšanje zelenih površin ter očitajo MOL-u pomanjkanje argumentov za takšno gradnjo. Občani so zaradi načrta razburjeni, zbira se podpise proti gradnji.
Ameriški predsednik Donald Trump je po tem, ko je Bill Gates, ki desetletja svari pred podnebnimi spremembami, ublažil ton in dejal, da te ne pomenijo konca sveta, razglasil zmago nad 'prevaro' podnebnih sprememb. Trump se je Gatesu zahvalil za pogum, ker je priznal zmoto.
Odbora Državnega zbora za infrastrukturo in kmetijstvo sta sprejela sklep, da mora Ministrstvo za naravne vire in prostor v treh mesecih pripraviti predlog strategije za upravljanje s populacijo medveda. Med razpravo so bili izraženi očitki, da se pri upravljanju s populacijo medveda opuščajo ukrepi, za katere se ve, da delujejo, zaradi ideologij majhnega deleža ljudi.
Skupina nevladnih organizacij je pozvala k takojšnji ustavitvi postopkov priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za Jedrsko elektrarno Krško 2 (JEK 2). Predlagajo, da se namesto tega pripravi mednarodno recenzirana študija, ki bi ocenila najprimernejši energetski scenarij za prihodnost Slovenije, in da se na podlagi te študije omogoči odločanje o energetski prihodnosti države.
Nemški politik Friedrich Merz je napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da doseže razveljavitev prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Merz se strinja s ciljem podnebne nevtralnosti, vendar meni, da časovni okvir ni realen.
Švedska aktivistka Greta Thunberg se je po deportaciji iz Izraela zapletla v nov besedni spor z bivšim predsednikom Združenih držav Amerike, Donaldom Trumpom, ki jo je označil za problematično in noro. Hkrati več udeležencev humanitarne flotilje za Gazo, ki jo je Izrael prestregel prejšnji teden, aktiviste pa zajel in deportiral, obtožuje izraelske oblasti slabega ravnanja med pridržanjem. Poročali so tudi o nasilju.
Opozicijski člani preiskovalne komisije Državnega zbora, ki preiskuje domnevne zlorabe in nezakonitosti pri gradnji kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, so zahtevali zaslišanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića in premierja Roberta Goloba. Opozicija je kritična do koalicijskih članov komisije glede vodenja preiskave.
Damijan Denac, direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki ga je imenovala vlada Roberta Goloba, je razrešil vodjo ljubljanske enote zavoda, Aljo Grošelj. Grošljeva je lani preprečila koncert Magnifica v Tivoliju zaradi varovanja narave. Razrešitev sproža vprašanja o morebitnem maščevanju v ozadju, saj je Grošljeva s svojo odločitvijo preprečila izvedbo megalomanskega koncerta.
Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o programu porabe sredstev Podnebnega sklada za obdobje 2025–2028. Program, ki nadaljuje ključne ukrepe iz prejšnjega obdobja, predvideva 830 milijonov evrov izplačil, financiranih iz prihodkov od dražb emisijskih kuponov. Največ sredstev, 375 milijonov evrov, bo namenjenih trajnostni mobilnosti. Odlok dodaja tudi sredstva za leti 2027 in 2028.
Predstavniki civilne družbe so pozvali k ustavitvi odstavitve Alje Grošelj, vodje ljubljanske enote Zavoda RS za varstvo narave, za katero menijo, da je politično motivirana. Kot razlog navajajo njeno strokovno delo na področju ohranjanja narave v Ljubljani, kjer naj bi delovala neodvisno. Direktor zavoda te očitke zavrača.
Prebivalci Züricha so na referendumu podprli strožjo omejitev uporabe puhalnikov in sesalnikov listja. Po novem ne bo več dovoljena uporaba bencinskih naprav, ki povzročajo hrup in onesnažujejo zrak. Električni puhalniki listja bodo še naprej dovoljeni.
Evropska agencija za okolje (EEA) je opozorila, da kljub znatnemu napredku pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževanju zraka, splošno stanje okolja v Evropi ni dobro. Agencija poudarja, da se nadaljuje prekomerno izkoriščanje narave in zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Medtem ko nekatere države, vključno s Slovenijo, beležijo napredek, Slovenija povečuje izpuste v prometu.
Društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) je premierja Roberta Goloba pozvalo, naj prepreči gradnjo kanala C0. V odprtem pismu so izrazili zaskrbljenost in ga pozvali, naj kot predsednik vlade in sveta za nacionalno varnost ustavi projekt.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v sredo v New Yorku, na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN, izpostavil, da znanost o podnebnih spremembah ostaja nespremenjena kljub političnim spremembam v ZDA. Poudaril je, da večina držav ZN ostaja enotna v prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je srečal s hrvaško ministrico za varstvo okolja in zeleni prehod Marijo Vučković na Otočcu. Dogovorila sta se za nadaljevanje dela stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo in njenih podkomisij. Pogovarjala sta se tudi o skupnem urejanju rek Mure, Sotle in Kolpe.
Župan Rima, Roberto Gualtieri, je napovedal načrte za ponovno omogočanje kopanja v reki Tiberi v naslednjih petih letih. Za dosego tega cilja je bila ustanovljena delovna skupina, potekajo pa tudi pogovori z ministrom za okolje, Gilbertom Pichettom Fratinom.
Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog novele zakona o katastru nepremičnin. S spremembami želi vlada izboljšati učinkovitost katastrskih postopkov in vodenja evidenc.
Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je pred letošnjim Evropskim tednom mobilnosti izpostavil, da mobilnost ni le pravica, temveč temelj vključujoče družbe. Poudaril je, da dostop do izobrazbe, dela in zdravja ni stvar udobja, ampak enakih možnosti za vse. Pristojni pozivajo k trajnejšim rešitvam na področju mobilnosti.
Evropski parlament je potrdil nove ukrepe, ki ciljajo na zmanjšanje količine odpadne hrane in tekstila v Evropski uniji. Novi predpisi vključujejo obvezno zmanjšanje odpadne hrane v predelavi za deset odstotkov in uvajajo pravila o razširjeni odgovornosti proizvajalcev tekstila.
Nemški kancler Friedrich Merz je na avtomobilskem sejmu v Münchnu pozval Evropsko unijo k večji prožnosti pri prehodu na električne avtomobile. Poudaril je, da se odpor do načrtov o postopni opustitvi prodaje vozil z motorji na notranje zgorevanje do leta 2035 povečuje.
Vlada je na dopisni seji s Termoelektrarno Šoštanj (Teš) sklenila pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Režim delovanja Teša izhaja iz posebnega zakona in velja že od začetka.
V Kopru so odkrili prva gnezda invazivnega orientalskega sršena v Sloveniji. Gnezda so našli strokovnjaki ČZS in strokovnjak dr. Alexandros Papachristoforou v starem delu Kopra. Ljudje se pozivajo, da ne odstranjujejo gnezd sami.
Vlada je sprejela novelo Zakona o ohranjanju narave, ki uvaja strožje kazni za prekrškarje, predvsem na področju vožnje v naravi, kjer se kazni lahko povzpnejo do 2000 evrov. Novela naj bi omogočila tudi hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v primerih, ko so ogrožene velike zveri. Med cilji novele je tudi odprava administrativnih ovir in izboljšanje upravljanja z naravnimi vrednotami, ter urejanje področja invazivnih tujerodnih vrst.
Agencija za okolje (Arso) je ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću na sestanku pojasnila, da so podatki o kakovosti zraka v Ljubljani, ki jih posredujejo Evropski okoljski agenciji (EEA), dokazljivo verodostojni. Kljub temu, da je kakovost zraka boljša kot pred desetletji, Arso meni, da je treba prizadevanja za njeno nadaljnje izboljšanje nadaljevati.
Odbor Združenih civilnih iniciativ Melamin je odstopil od pooblastila za zastopanje javnega interesa v podjetju Melamin v Kočevju. Razlog za odstop je nezmožnost sodelovanja z vodstvom družbe, ki po mnenju odbora ne zagotavlja varnosti v obratu in njegovi okolici. Kočevski občinski svet je odboru pooblastilo podelil avgusta lani, a so člani sedaj ocenili, da ne morejo več učinkovito delovati.