APDEJT.si

Medameriško sodišče za človekove pravice (Corte IDH) je od perujske države zahtevalo takojšnjo prekinitev uveljavitve zakona o amnestiji, ki ga je sprejel kongres. Ta zakon bi omogočil amnestijo članom oboroženih sil, nacionalne policije in samoobrambnih odborov, ki so sodelovali v boju proti terorizmu in so obtoženi kršitev človekovih pravic. Sodišče je s tem ukrepom posredovalo v primeru, ki zadeva pomembne vprašaje človekovih pravic v državi.

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je na Ustavno sodišče vložil pritožbo in zahteval nujno začasno odredbo za prekinitev nacionalnega naloga za prijetje in pridržanje, da bi se lahko vrnil v Katalonijo. Prav tako je vložil pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki mu je zavrnilo uporabo zakona o amnestiji v primeru obtožb o poneverbi sredstev. Njegov odvetnik je poudaril, da bi bila amnestija lahko ogrožena, če se ne bi uporabila za Puigdemonta, ki je po njegovih besedah »emblematična figura procesa političnih pogajanj«.

Skupina poslancev v Črni gori je parlamentu predložila Predlog zakona o amnestiji, ki predvideva znižanje kazni za 15 odstotkov vsem obsojencem, ki bi bili ob uveljavitvi zakona v zaporu. Izjeme so obsojeni za vojne zločine, posilstvo, ustanavljanje kriminalnih združb in dajanje podkupnine. Predlog predvideva tudi 10-odstotno znižanje kazni za pravnomočno obsojene, ki niso v zaporu.

Široka koalicija skupin, ki zagovarjajo reformo ameriške priseljevalne politike, se je kritično odzvala na "diskutivni dokument" organizacije NumbersUSA. Ta dokument predlaga delno amnestijo za milijone nezakonitih priseljencev v zameno za zmanjšanje dovoljenega števila priseljencev za približno petino. Druge skupine menijo, da je takšna "pogodba" izdaja njihovih načel in da bi morala legalna priseljevanja ostati nespremenjena.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je odobril spremembe zakona o državnem registru nepremičnin, ki omogočajo legalizacijo približno 100.000 "brezpravnih" domov. Ta odločitev, podpisana 16. julija, bo skoraj 100.000 državljanom omogočila registracijo svojih domov, ki doslej niso bili uradno vpisani v register.

V Združenih državah Amerike se ponovno dviga prah okoli imigracijske politike, pri čemer se uporablja slogan 'Amerika ni nacija priseljencev' za nasprotovanje predlagani zakonodaji o amnestiji. Deset republikanskih predstavnikov je podprlo predlog zakona, ki bi nezakonitim priseljencem omogočil delovne vizume pod krinko 'dostojanstva', kar je sprožilo ostre odzive in kritike znotraj stranke in širše javnosti.

Stalna komisija, ki jo vodi predsednik nacionalnega kongresa Luis Redondo, je odredila preiskavo avtoklicev opozicijskih poslancev. Prav tako je bila ustanovljena posebna komisija za obravnavo predstavnikov v primeru Koriun. Poleg tega je bil nacionalni kongres pozvan, da odobri amnestijo za zamude, globe in obresti za upravičence INJUPEM.

Precedens s primerom Junqueras pred Ustavnim sodiščem zapleta odločanje o Puigdemontovem ustavnem umiku pred prijetjem. Njegova pritožba zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki ni oprostilo preusmeritve sredstev v primeru 'procés', naj bi se po mnenju nekaterih soočala z enako usodo kot druge podobne pritožbe. Vrhovno sodišče izraža skrb, da bi lahko Ustavno sodišče odločilo v prid Puigdemontu, kar bi mu omogočilo vrnitev v Katalonijo z »odlikovanji«.

Izrael je obtožil Hamas kršitve prekinitve ognja in napovedal zmanjšanje pomoči Gazi na 300 tovornjakov na dan, prepovedana pa je bila tudi dobava goriva, razen za specifične potrebe. V Gazi so izbruhnili nasilni spopadi med Hamasom in rivalskimi skupinami, v enem primeru so zamaskirani borci javno usmrtili moške. Donald Trump je ostro kritiziral Hamas. Izraelske sile so še naprej streljale, kar je ogrozilo mirovni sporazum.

Novi mirovni predlog pod vodstvom ZDA, ki predvideva amnestijo, je med prebivalci Buče, ki so preživeli rusko okupacijo, povzročil novo stisko in razočaranje. Mesto Buča, zaznamovano z množičnimi grobišči in cerkvami, poškodovanimi od izstrelkov, ponovno doživlja travmo.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Špansko tožilstvo je nasprotovalo začasni odpravi naloga za prijetje Carlesa Puigdemonta in Tonija Comína, ki sta v veljavi v primeru njune vrnitve v Španijo. Tožilec Pedro Crespo meni, da ustavno sodišče ne bi smelo začasno odpraviti naloga za prijetje, medtem ko preučuje njuno pritožbo in morebitno amnestijo. Tožilstvo trdi, da ne obstajajo pogoji za prekinitev aretacije, ki jo je odredil sodnik v postopku 'procés', dokler ustavno sodišče ne odloči, ali je mogoče amnestirati poneverbo.

Donald Trump je končal program Začasne zaščite (TPS) za Somalce v Minnesoti, po poročilu o prevarah pri socialni pomoči, ki naj bi financirale teroristične organizacije. Trump je guvernerja Minnesote, Tima Walza, obtožil, da je Minnesota središče pranja denarja, in trdil, da somalske tolpe ogrožajo državo, milijarde dolarjev pa naj bi manjkale. Walz na obtožbe ni odgovoril.

Špansko ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo pritožbo Carlesa Puigdemonta proti odločitvi vrhovnega sodišča, da mu ne prizna amnestije za obtožbe o poneverbi. Sodišče ni ugodilo zahtevi za takojšnjo ukinitev pripornega naloga. Odločitev o pritožbi bo sprejeta po preučitvi stališča evropskega sodišča.

Sodišče v Barceloni je oprostilo policista Guardia Urbana, ki je leta 2020 streljal na brezdomca, saj se žrtev ni pojavila na sodišču. Fundacija Arrels, ki je zastopala žrtev, je zahtevala 10 let zapora zaradi poskusa umora z oteževalno okoliščino aporofobije (sovraštvo do revnih). Poleg tega je bila prvič zavrnjena amnestija za policista Mossos d'Esquadra, ki je bil obtožen poškodb in maltretiranja.

Španska vlada je izrazila zadovoljstvo z mnenjem generalnega pravobranilca Sodišča Evropske unije, ki podpira zakon o amnestiji, in ga označila za "odločno zmago". Nasprotno pa je opozicijska Ljudska stranka (PP) mnenja, da lahko zakon krši načela pravne države.

Španski minister za pravosodje Félix Bolaños je izjavil, da vrnitev Carlesa Puigdemonta v Španijo ni odvisna od vlade, in poudaril, da je treba počakati na odločitev Sodišča Evropske unije (TJUE) glede zakona o amnestiji. Mnenje generalnega pravobranilca TJUE, ki podpira zakon o amnestiji in zavrača obtožbe o poneverbi, je po mnenju Gonzala Boyeja korak bližje vrnitvi Puigdemonta. Kljub temu, da mnenje ni zavezujoče, lahko vpliva na prihodnjo odločitev sodišča. Zaključki generalnega pravobranilca so za vlado Pedra Sáncheza pomembni, saj je Junts zaostril pritisk v kongresu glede izpolnjevanja obveznosti.

Carles Puigdemont, predsednik stranke Junts in nekdanji predsednik Generalitat, je po mnenju pravnega strokovnjaka Evropske unije, ki podpira amnestijo za terorizem CDR in dejanja »procesa«, ki predstavljajo računovodsko odgovornost, zahteval od ustavnega sodišča, da mu preventivno odpravi nalog za prijetje, ki ga še vedno čaka ob vrnitvi v Španijo. Njegova obramba trdi, da bi podaljšanje tega previdnostnega ukrepa povzročilo »nenadomestljivo škodo«.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.