APDEJT.si

Argentina je zabeležila pomemben mejnik v letalski zgodovini, saj je bila 21. julija izvedena prva aeromedicinska evakuacija na Antarktiki z letalom Saab 340B argentinskih letalskih sil. Ta dogodek predstavlja operativni in logistični preboj. Medtem je v ZDA med obema svetovnima vojnama letalska industrija doživela izjemen razvoj, saj je iz skoraj niča leta 1918 postala ena vodilnih na svetu do napada na Pearl Harbor.

Podjetje Prinoth iz Južne Tirolske, proizvajalec opreme za urejanje smučišč in goseničnih vozil s sedežem v Sterzingu, je prejelo pomembno naročilo v višini 17 milijonov ameriških dolarjev za Antarktiko. Deset goseničnih transporterjev tipa „Panther XL“ bo uporabljenih za posodobitev raziskovalne postaje TROLL Norveškega polarnega inštituta. Prvi trije stroji naj bi bili dostavljeni še pred božičem.

V Združeno kraljestvo je prispel vzorec ledenega jedra, morda starejši od milijon in pol let, ki so ga pridobili iz globine antarktične ledene plošče. Znanstveniki ga bodo stopili, da bi pridobili ključne informacije o podnebju našega planeta, kar bi lahko razrešilo nekatere misterije iz preteklosti. Gre za najstarejši led na Zemlji, ki so ga doslej izkopali.

Helene in Thomas Hoffmann iz Bremerhavna sta se posvetila nenavadnemu hobiju: konzerviranju ledenih kristalov. Številni izjemno lepi primerki so bili zbrani na ekspedicijah na Antarktiki in Arktiki. Njuno delo, ki vključuje ovekovečenje snežink, so povzeli različni nemški mediji, vključno z zeit.de, stern.de, wiesbadener-kurier.de in nordbayern.de.

Drakeov preliv, vodni predel med južnim vrhom Južne Amerike in Antarktiko, je prizadel potres z magnitudo 7,6. Ameriški geološki zavod je sporočil, da je bil potres na globini 10 km. Oblasti so po nekaj več kot eni uri preklicale opozorila pred cunamijem.

Ruski popotnik Fedor Konjuhov je začel delo na prvi enočlanski znanstveni postaji na otoku Smolensk na Antarktiki. Naslednje štiri mesece bo sam preučeval raven mikroplastike v vodi. Konjuhova bo ekipa pobrala sredi marca 2026. Postaja je opremljena s šotori za bivanje in delo ter satelitsko in radijsko opremo.

Ledenik Hektoria na vzhodni Antarktiki je v letu 2023 doživel izjemno hitro taljenje, saj je v zgolj dveh mesecih izgubil skoraj polovico svoje mase, kar predstavlja 8,2 kilometra ledu. Ta hitrost taljenja je desetkrat večja od povprečne in primerljiva s taljenjem ob koncu zadnje ledene dobe, kar kaže na resno grožnjo dviga morske gladine zaradi globalnega segrevanja.

Križarske družbe so začele ponujati izjemna potovanja na Antarktiko, ki presegajo običajne meje raziskovanja in obiskujejo najodročnejše kotičke Bele celine. Te izjemne ladje omogočajo obiskovalcem, da doživijo nepozabna doživetja na Antarktiki.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je na slovesnosti v Dvorani grbov izročil državno zastavo članom 34. bolgarske antarktične ekspedicije. Zastavo je sprejel vodja odprave, profesor Hristo Pimpirev. Radev je poudaril, da tisti, ki imajo ključ do skrivnosti Bele celine, držijo tudi ključ do naše prihodnosti in da so antarktični raziskovalci zgradili model uspešne prihodnosti za planet, ki temelji na razumevanju in prijateljstvu.

Razbitina ladje Endurance, s katero je Sir Ernest Shackleton leta 1915 poskušal prečkati Antarktiko, leži na globini 3.008 metrov v Weddellovem morju. Nova raziskava španskega portala abc.es in La Vanguardia razkriva, da ladja ni bila tako odporna na pritisk ledu, kot se je sprva domnevalo, in da je Shackleton to vedel že pred odhodom na Antarktiko. Ladja je imela pomanjkljivosti v trupu, zaradi česar ni bila najmočnejša polarna ladja tistega časa.

Natalie Paine, hornistka novozelandske mornarice, ki je že od oktobra v Antarktiki z 20 drugimi vojaškimi člani, je za vadbo v mrzlem okolju izbrala plastični instrument, ki je namenjen šolarjem. Njena izbira omogoča ohranjanje prakse na zamrznjenem robu sveta, kjer tradicionalni instrumenti ne bi bili primerni.

V starosti 85 let je umrl geograf in polarnik Pavel Prošek, ustanovitelj češke znanstvene postaje Johanna Gregorja Mendla na Antarktiki. Prošek je deloval tudi kot predsednik Češkega antarktičnega nadačnega sklada. Kolegi so njegovo smrt sporočili na Facebook profilu Češkega antarktičnega raziskovalnega programa.

Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe na Antarktiki povzročajo globoke spremembe, ki bi lahko imele resne posledice za oceane, svetovno podnebje in živali, kot so cesarski pingvini. Spremembe bi lahko povzročile izgubo njihovih gnezditvenih območij.

Recenzenti so pregledali najnovejše izdaje leposlovja in strokovne literature, ki obsegajo različne žanre in teme, od srhljivih romanc do avstralskih kriminalk in življenja na Antarktiki.

Čeprav je let nad Antarktiko spektakularen, je izjemno redek. Redne letalske linije skoraj nikoli ne prečkajo Antarktike. Članek pojasnjuje, zakaj je temu tako in katere ovire odvrnejo pilote od tega.

Britanska biologinja Kirsty Brown, stara 28 let, je umrla v Antarktiki, ko jo je med potapljanjem napadel morski leopard. Tragični dogodek se je zgodil, ko je Kirsty snorkljala med ledenimi gorami na Antarktičnem polotoku. Njena smrt je prva zabeležena smrt zaradi napada morskega leoparda na človeka, kar je povzročilo zaskrbljenost med znanstveniki glede možnih prihodnjih napadov.

Novozelandske letalske sile so izvedle tvegane zračne prevoze in evakuirale tri osebe iz ameriške baze McMurdo na Antarktiki v Christchurch zaradi zdravstvene oskrbe. Temperature so padle do -24 stopinj Celzija, kar je otežilo 20-urno misijo.

Zaradi rekordnega ulova so uradniki predčasno zaprli ribolov krila v bližini Antarktike. Sezonska omejitev ulova je bila presežena prvič. Kril je ključen za morske ekosisteme in blaženje podnebnih sprememb.

Študija, objavljena v reviji Nature Sustainability, je razkrila, da imata turizem in znanstvene ekspedicije na Antarktiki negativen vpliv na okolje. Povečana koncentracija finih delcev zaradi človekovih dejavnosti prispeva k taljenju snega, kar dodatno ogroža že tako ranljiv ekosistem, ki ga prizadeva globalno segrevanje. Raziskava je odkrila tudi prisotnost težkih kovin v območjih, kjer so prisotne človeške dejavnosti.

Poljska ekipa je odkrila posmrtne ostanke raziskovalca Dennisa Bella, ki je izginil pred 66 leti, v razpokah ledenika na otoku kralja Jurija. Bell, 25-letni meteorolog, je padel v razpoko leta 1959.