APDEJT.si

Euronext je podal novo javno ponudbo za prevzem vseh delnic družbe ΕΧΑΕ, matičnega podjetja grške finančne skupine ATHEX Group. Ponudba vključuje izmenjavo delnic, pri čemer Euronext ponuja eno novo delnico za vsakih 20 delnic ΕΧΑΕ. Uprava ΕΧΑΕ podpira ponudbo, saj meni, da bo okrepila odpornost grškega kapitalskega trga.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, čeprav je bil dosežen nov trgovinski sporazum z Južno Korejo. Južna Koreja se je v okviru sporazuma zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v Združenih državah Amerike. S tem dogovorom se je Južna Koreja izognila prvotni grožnji o 25-odstotnih carinah. Kljub objavi trgovinskega dogovora je novica povzročila padec na več azijskih borzah.

Donald Trump je nadaljeval z zaostrovanjem trgovinske politike, uvedel je carine na manjše pakete in grozil s carinami državam, kot sta Brazilija in Indija. Ford je zaradi teh carin utrpel veliko škodo. Trump je pogojeval trgovinski dogovor s Kanado s politično odločitvijo glede priznanja Palestine. Šef Feda Jerome Powell kljub Trumpovim pritiskom vztraja pri neodvisnosti centralne banke in zavrača pozive k znižanju obrestnih mer.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Članki s spletnih strani zoznam.sk in sme.sk poročajo, da se vlaganje na trgih, ki dosegajo rekordne vrednosti, kljub temu lahko izplača. Ameriške delnice so dosegle nove zgodovinske rekorde, kar pri vlagateljih odpira vprašanje, ali nadaljevati z rednim investiranjem ali počakati na ugodnejše cene. Zgodovinski podatki kažejo, da sta redno vlaganje in potrpežljivost ključna za dolgoročni uspeh na borzi.

V Združenih državah Amerike sta bili sproženi preiskavi zoper podjetji Marqeta, Inc. in Alto Neuroscience, Inc. zaradi suma kršitev pravic delničarjev. Odvetniška družba Bragar Eagel & Squire, P.C. preiskuje Marqeto, Inc. po vložitvi skupinske tožbe v imenu dolgoročnih delničarjev. Ločena skupinska tožba je bila vložena tudi proti Alto Neuroscience, Inc., pri čemer odvetniška družba Robbins LLP poziva delničarje, ki so utrpeli velike izgube, naj se oglasijo, da bi pridobili informacije o vodenju tožbe. Tožba zoper Alto Neuroscience se nanaša na delnice, pridobljene v povezavi z dokumenti, izdanimi ob ponudbi.

Palo Alto Networks je s prevzemom CyberArka za 25 milijard dolarjev, plačanih v gotovini in delnicah, uradno vstopil na področje varnosti identitet, kar predstavlja enega največjih posameznih prevzemov v kibernetski varnosti v tekočem letu. Posel, ki je bil sklenjen za približno 25 milijard dolarjev, je Palo Alto Networks pozicioniral kot ključnega igralca na področju upravljanja identitet, ki je v ospredju kibernetske varnosti leta 2025. Ta pridobitev je drugi največji izhod za izraelski startup po prodaji Wiza Googlu za 32 milijard dolarjev. Analitiki medtem opozarjajo, da trendi kibernetske varnosti za leto 2025 napovedujejo porast groženj, povezanih z umetno inteligenco, kvantnimi tveganji in napadi na dobavno verigo, kar kaže na preoblikovanje digitalne obrambe z do 600 milijoni kibernetskih napadov dnevno.

Podjetje Ambiq Micro Inc., proizvajalec čipov, je po uspešni začetni javni ponudbi delnic (IPO) zbralo 96 milijonov dolarjev, kar je povzročilo več kot 60-odstotno rast delnic ob borznem prvencu na newyorški borzi. Prvotno so načrtovali prodajo 3 milijonov delnic po ceni med 22 in 25 dolarji za delnico. Tudi Figma, podjetje za oblikovalsko programsko opremo, je ob svojem IPO-ju presegla pričakovanja, saj je njena cena delnic izven dosega dosegla vrednost 19,3 milijarde dolarjev.

Tehnična motnja na borzi Nasdaq Nordic je v torek povzročila nepravilnosti v borznih kotacijah, kar je privedlo do preklica vseh transakcij, izvedenih po 18. uri na borzah v Helsinkih, Stockholmu in na Islandiji. Napaka je vplivala na podatke o tečajih in posledično na gibanje trga, vključno s Helsinško borzo.

Malezijska borza je odprla nižje, saj so vlagatelji reagirali na revidirano projekcijo rasti BDP Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Malezijo in pričakovali odločitev ameriške centralne banke (Fed) o obrestnih merah. Glavni indeks je padel za 2,43 točke na 1.521,39. Medtem je Kitajska prejela največjo navzgor revizijo v najnovejših napovedih IMF, pri čemer se pričakuje, da bo "močnejša od pričakovane" gospodarska aktivnost v začetku leta 2025 dvignila njeno letno rast na 4,8 odstotka, kar je nad prejšnjo napovedjo 4,0 odstotka.

Donald Trump je v sredo napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na blago iz Indije in neopredeljeno kazen za nakup ruske nafte. Ta carina je bistveno višja od 15-odstotnih carin za Evropsko unijo in Japonsko ter 10-odstotnih višja kot za Veliko Britanijo. Trump je poudaril, da so indijske carine med najvišjimi na svetu. Novica o 25-odstotni carini na uvoz iz Indije je povzročila padec delnic podjetja Apple v predsesijskem trgovanju. Carine za Indijo naj bi začele veljati 1. avgusta.

Delnice podjetja CyberArk Software Inc. (NASDAQ:CYBR) so v torek pridobile vrednost po poročanju Wall Street Journala, da se Palo Alto Networks pogaja o prevzemu podjetja za več kot 20 milijard dolarjev. Potencialna kupnina bi predstavljala največji prevzem podjetja Palo Alto doslej, transakcija pa bi lahko bila zaključena že ta teden. Tržna kapitalizacija CyberArka je pred objavo teh pogovorov znašala približno 20 milijard dolarjev.

Medtem ko se svet pogovarja o miru v Ukrajini, negotovost vpliva na borzo. Delnice evropskih obrambnih podjetij, ki so bile velike zmagovalke vojne, so strmoglavile. Vlagatelji menijo, da če bo mir, orožje ne bo več potrebno.

Medtem ko se britanski potrošniki soočajo z naraščajočimi cenami energije in podnebno krizo, je Shell izplačal 2,6 milijarde funtov delničarjem. To se je zgodilo kljub 32-odstotnemu padcu dobička v drugem četrtletju 2025 v primerjavi z lanskim letom. Vzporedno s tem so v ZDA delnice dosegle rekordne vrednosti po izjemnih rezultatih tehnoloških podjetij, pri čemer sta Microsoft in Meta močno prispevala k rasti.

Potem ko sta ZDA in Evropska unija konec tedna dosegli trgovinski dogovor, po katerem bo za EU veljala 15-odstotna carina, so se delniške borze v ponedeljek odprle z rastjo, vendar so se cene delnic čez dan znižale. Na Wall Streetu so se cene delnic večinoma zvišale, medtem ko so na evropskih borzah padle. Vrednost ameriškega dolarja se je zvišala. Optimizem trgov glede dogovora med ZDA in EU je bil kratkotrajen.

Zollni dogovor med ZDA in EU, ki je sprva povzročil val olajšanja na borzah, zlasti v Nemčiji, je hitro naletel na kritike in zaskrbljenost. Čeprav je Dax ob objavi dogovora zabeležil porast, so se vlagatelji kasneje poglobili v podrobnosti in ugotovili, da dogovor za Evropo pomeni boleč kompromis. Kritiki opozarjajo na številna odprta vprašanja in manjkajoče podrobnosti, kar pušča dvome o tem, ali gre za preboj ali kapitulacijo evropske strani. Še posebej je izpostavljena visoka cena, ki jo bo morala Evropa plačati za ta dogovor.

Mehiški peso je v sredo, 30. julija, že tretji dan zapored oslabel, saj se je dolar krepil, medtem ko so trgi pričakovali odločitev ameriške centralne banke (Federal Reserve) o monetarni politiki. Trenutno se valuta giblje pri 18,82 pesosa za dolar. Padec je bil delno pripisan tudi pozitivnim ekonomskim indikatorjem, objavljenim v ZDA. Istočasno je padel tudi borzni indeks v Ciudad de Méxicu (BMV).

Danski farmacevtski velikan Novo Nordisk je že drugič v tem letu znižal napoved rasti prodaje in dobička za leto 2025. Podjetje se namreč sooča z močno konkurenco in slabšo prodajo v ZDA, poleg tega pa ga pestijo tudi kopije zdravil, kar je povzročilo padec delnic za več kot 20 odstotkov.

Vlagatelji so se streznili glede trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA, saj je 15-odstotna carina na evropske izdelke bistveno višja od prejšnjih 1-2 odstotkov. To je povzročilo padec delniških trgov v Evropi in Ameriki, analitiki pa napovedujejo možnost močne korekcije. Kljub temu se danes pričakuje odboj na borzah v Evropi in ZDA, večjih tržnih gibalcev dogodkov pa danes ni pričakovati.

Nizozemska borza AEX je torkovo trgovanje zaključila z rahlo rastjo, k čemur je največ prispeval Philips, ki je z manj pesimistično napovedjo vpliva ameriških uvoznih dajatev na letne rezultate pomiril vlagatelje. Tudi finančne institucije, kot so ABN Amro, ING, NN in Aegon, ter gradbena podjetja so prispevali k pozitivnemu trendu. Po drugi strani je podjetje Basic-Fit zabeležilo 13-odstotni padec delnic zaradi slabših polletnih rezultatov, medtem ko je Novo Nordisk prav tako beležil upad zaradi razočaranja na svojem področju.