APDEJT.si

Brazilski predsednik Lula da Silva je kritiziral politično motiviranost ameriških carin in sankcij, ki jih je uvedel nekdanji predsednik ZDA Donald Trump. Lula je dejal, da je "nesprejemljivo vmešavanje" v brazilsko pravosodje in sankcije proti sodniku Alexandre de Moraes. Prav tako je izjavil, da Brazilija meni, da je uporaba političnih argumentov za potrditev trgovinskih ukrepov proti brazilskemu izvozu neupravičena.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Mehika si prizadeva skleniti dogovor z Združenimi državami Amerike, da bi se izognila 30-odstotni carini. Rezultati pogajanj naj bi bili znani v petek, 1. avgusta. Medtem ko se pogajanja nadaljujejo, so se ameriški kongresniki, ki so se srečali z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, zavzemali za razširitev trgovine med državama, čeprav višje ameriške carine kmalu stopijo v veljavo. Ameriški predsednik Trump je prav tako uvedel visoke carine na Brazilijo.

Združene države Amerike so v sredo uvedle sankcije proti brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandru de Moraesu. Obtožile so ga avtorizacije arbitrarnega pridržanja pred sojenjem in zatiranja svobode izražanja. Novico sta poročala portala straitstimes.com in thestar.my.

Napovedana 50-odstotna carina ZDA na brazilski pomarančni sok, ki naj bi začela veljati v petek, bi lahko izvozni sektor letno oškodovala za 792 milijonov dolarjev (4,3 milijarde brazilskih realov), opozarja CitrusBR. Čeprav bi bile tarifne izjeme za izdelke, ki jih ZDA ne proizvajajo, možne, ne bi bile samodejne in bi bile odvisne od bilateralnih pogajanj. Medtem je bivši predsednik Trump omenil možnost 20- do 25-odstotne carine za Indijo, ker ta zavrača uvoz gensko spremenjenih poljščin iz ZDA ter zapira svoja sektorja mleka in avtomobilov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal 50-odstotne carine na uvoz iz Brazilije, vendar je določil pomembne izjeme. Med izjeme spadajo letalstvo, pomarančni sok in minerali. ZDA uvozijo 90 % pomarančnega soka, ki ga porabijo, od tega pa 80 % prihaja iz Brazilije.

V Rimu so aretirali Carlo Zambelli, brazilsko poslanko italijanskih korenin, ki jo je Interpol iskal zaradi desetletne zaporne kazni v Braziliji. Zambellijeva, članica brazilske Liberalne stranke, je bila obsojena zaradi hekerstva in se je v Italiji skrivala več mesecev. Nekateri viri navajajo, da se je sama predala italijanskim oblastem, da bi pridobila status politične begunke in preprečila izročitev Braziliji, vendar so jo vseeno pridržali na podlagi mednarodne tiralice. Po aretaciji je izjavila, da je žrtev političnega preganjanja.

Bela hiša je potrdila uvedbo 25-odstotnih carin na indijski uvoz, ki stopijo v veljavo 1. avgusta. Te carine so bile uvedene zaradi indijskih nakupov energije in orožja od Rusije. Čaka se tudi, kako se bo Indija odzvala na te ukrepe in napovedane »kazni«.

V Braziliji je bila aretirana poslanka Carla Zambelli, kar je sprožilo razpravo o odvzemu njenega mandata. Predsednik odbora za ustavo in pravosodje Paulo Azi je dejal, da bo postopek glasovanja o njeni razrešitvi potekal do septembra. Aretacijo so pozdravili levičarski poslanci, medtem ko so poslanci PL (Liberalne stranke) kritizirali sodstvo. V Dominikanski republiki je bilo glasovanje o spremembah kazenskega zakonika preloženo na sredo, saj poslanci v torek niso imeli dovolj časa. V Urugvaju se je senator Andrés Ojeda, generalni sekretar Partido Colorado, srečal z Álvarom Delgadom in predlagal skrajšanje volilnega procesa. Ojeda je pojasnil, da se Partido Colorado ni udeležil ponedeljkovega sestanka o varnosti, ker je šlo za vladno iniciativo.

V brazilskem mestu Araçatuba je v prometni nesreči umrla 30-letna komičarka Thaís Bonatti, ko je na kolesu potovala v službo. Vanjo je trčil 61-letni odvetnik Fernando Augusto Fontes Rodrigues Júnior, ki je bil po navedbah policije v času nesreče pijan, gola prostitutka pa naj bi sedela v njegovem krilu. Komičarka je utrpela hude poškodbe, med drugim zlome medenice, in je umrla. Odvetnik je bil ob trku v pijanem stanju.

Brazilski predsednik Lula da Silva je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k pogajanjem o 50-odstotnih carinah na brazilske izdelke, ki jih je Trump napovedal 9. julija in naj bi stopile v veljavo 1. avgusta. Lula je izrazil upanje, da bo Trump razmislil o pomembnosti Brazilije in "civilizirano" sedel za mizo, da bi rešila nesoglasja. Portugalski mediji poročajo, da je Lula krivdo za carine ponovno pripisal družini nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara. Brazilija je spor glede carin že predala Svetovni trgovinski organizaciji (STO), obtožujoč ZDA "arbitrarnosti" in "kaosa", medtem ko se pravosodje v Braziliji osredotoča na Jairja Bolsonara. Po drugi strani pa Trumpova administracija krepi svoj vpliv v Braziliji in je sankcionirala sodnika vrhovnega sodišča zaradi "lova na čarovnice proti Bolsonaru".

Italijanski poslanec Angelo Bonelli je potrdil, da je on posredoval informacije, ki so vodile do aretacije brazilske poslanke Carle Zambelli v Rimu. Bonelli je ob 18.40 prejel informacijo z naslovom Zambellijeve, ki jo je iskalo brazilsko pravosodje, in takoj obvestil oblasti. Poudaril je, da je s tem izpolnil svojo državljansko dolžnost in prepustil vladi, da sprejme ustrezno odločitev.

V Barra Mansi v Riu de Janeiru je v zadnjih dneh močno odmevala novica o domnevnem vandalizmu na novo revitaliziranem cvetličnem nasadu. Župan Luiz Furlani (PL) je objavil videoposnetek, v katerem je izrazil ogorčenje nad uničenjem, za katerega se je kasneje izkazalo, da so ga povzročile – kopibare.

Mednarodni denarni sklad (MDS) je zvišal svoje napovedi rasti za nastajajoča gospodarstva v letu 2025, predvsem zaradi izboljšanih obetov za Kitajsko. MDS sedaj pričakuje, da bo kitajsko gospodarstvo letos zraslo za 4,8 %, kar je precej več od prejšnjih 4,0 %. Hkrati je sklad povišal napoved globalne rasti BDP na 3 % v letu 2025 in 3,1 % v letu 2026. Medtem v Braziliji predsednik Združenja brazilskih nepremičninskih posojilnih in varčevalnih institucij (Abecip), Sandro Gamba, napoveduje 2,3-odstotno rast BDP v gradbeništvu za leto 2025, kar pripisuje predvsem rasti realnega dohodka.

Brazilski spodnji dom kongresa je sprejel sporen predlog zakona, ki temeljito spreminja okoljsko zakonodajo države. Ta poteza je povzročila zaskrbljenost med okoljevarstveniki in strokovnjaki, saj bi lahko imela daljnosežne posledice za ohranjanje amazonskega pragozda in drugih naravnih ekosistemov v Braziliji. Spremembe, ki so bile sprejete, naj bi preoblikovale obstoječe predpise in vplivale na način, kako se v prihodnosti obravnavajo okoljska vprašanja v državi.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice in prepoved stikov zaradi obtožb o poskusu državnega udara po volilnem porazu leta 2022. Odločitev sodišča je bila sprejeta zaradi tveganja pobega, saj se je tveganje povečalo po prihodu političnega zaveznika na predsedniško mesto v ZDA. Preiskali so tudi njegovo domovanje in sedež stranke v Brasílii.

Brazilska ženska nogometna reprezentanca se je s prepričljivo zmago s 5:1 nad Urugvajem uvrstila v finale turnirja Copa América Femenina. Amanda Gutierres je za Brazilijo, ki brani naslov prvakinj, dosegla dva gola.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru je sodišče naložilo nošenje elektronske zapestnice, prepovedalo uporabo družbenih medijev in ga postavilo pod 24-urni nadzor. Poleg tega je dobil tudi policijsko uro.

Brazilija je v prvi polovici leta potrojila izvoz redkih zemelj na Kitajsko, kljub strogemu carinskemu nadzoru v aprilu in maju. Izvoz redkih zemelj je postal ključna tema v mednarodni trgovini zaradi njihove pomembnosti za avtomobilsko, letalsko, polprevodniško in obrambno industrijo.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairju Bolsonaru je bila s strani sodnika vrhovnega sodišča Alexandra de Moraesa odrejena obvezna uporaba elektronske zapestnice. To sledi preiskavam njegovega doma, ki so se izvedle v sklopu sojenja zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara. Bolsonaro naj bi bil pod pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi si prizadeval za opustitev obtožnice in celo grozil z ukrepi proti sodniku vrhovnega sodišča in uvedbo visokih carin, če obtožnica ne bo umaknjena.