APDEJT.si

Nemški mediji poročajo o naraščanju primerov organiziranega kriminala, ki izkorišča sistem državljanskih socialnih prejemkov (Bürgergeld). Čeprav merkur.de izpostavlja 420 primerov goljufij v sistemu s 5,5 milijona prejemnikov in problematizira pomanjkanje podatkov o finančni škodi, welt.de poudarja, da se je število primerov bandnih goljufij v enem letu podvojilo. Kriminalne združbe naj bi ljudi spravljale v navidezna delovna mesta, da bi prejele socialne prejemke, kar kaže na vsesplošno zlorabo sistema.

Landrat okrožja Burgenland v Nemčiji, Götz Ulrich (CDU), je pozval k popolni ukinitvi osnovnega dohodka (Bürgergeld) in kritja stroškov najemnine za tiste, ki zavračajo delo. Kot navaja, v svojem okrožju beleži veliko primerov goljufij s strani prejemnikov socialnih transferjev, ki kljub ponujenim zaposlitvam ne želijo delati. Trenutna pravna podlaga centra za zaposlovanje naj bi bila po njegovih besedah nezadostna za učinkovito obravnavo takšnih primerov.

CDU-jev deželni svetnik Götz Ulrich iz Saške-Anhalta v Nemčiji je predlagal, da se prejemnikom državljanske podpore (Bürgergeld) in kritja stroškov najemnine odvzamejo te ugodnosti, če zavrnejo ponujena delovna mesta. Ulrich je to utemeljil s številnimi primeri goljufij v svojem okrožju, kjer naj bi prejemniki zlorabljali sistem socialne podpore.

Nemški socialni sistem je v središču razprave, saj Ifo-ekonomist Andreas Peichl predlaga temeljito reformo. Opozoril je, da se zaradi več kot 500 različnih ugodnosti in nepreglednega sistema v mnogih primerih delo ne splača. Peichl, ki je vodja Ifo centra za makroekonomijo, trdi, da različne oblike pomoči in ugodnosti, kot so Bürgergeld, socialna zavarovanja in dohodnina, niso usklajene. Vlada Merza želi reformirati Bürgergeld in zmanjšati visoke davčne subvencije, vendar Peichl poziva k celovitejšemu pristopu za zagotovitev, da se delo ponovno splača.

Nemški Jobcentri so poročali o 421 primerih organiziranega goljufanja pri izplačilu Bürgergelda. Ugotovljeno je bilo, da so organizirane skupine ciljno rekrutirale državljane EU, jim zagotovile minimalne zaposlitve (minijobs) in jih nastanile v slabih nepremičninah, za katere so zaračunavali visoke najemnine. Oblasti priznavajo, da je dejansko število prevar verjetno višje od uradno prijavljenih, pri čemer nekatere Jobcentre izražajo občutek nemoči.

Predsednica AfD Alice Weidel je v poletnem intervjuju za ARD ponovno izrazila kritiko do kanclerja Merza in kritizirala dodatek za državljane. Zavrača trditve o družbeni polarizaciji, ki naj bi jo povzročila AfD. Intervju so z glasnimi protesti prekinili demonstranti, kar je povzročilo precejšen nemir.

Vodstva frakcij CDU in SPD v Bundestagu so se sestala na dvodnevni zaprti seji v Würzburgu, s ciljem izboljšanja koalicijskega ozračja. Cansu Özdemir iz stranke Linke pa je kritizirala SPD, rekoč, da omogoča delovanje CDU.

CDU-Generalsekretär Mario Linnemann je izrazil ostro nasprotovanje Bürgergeldu za tiste, ki naj ne bi bili pripravljeni delati. V okviru obsežnega reformnega načrta je pozval k spremembam že v tekočem letu. Linnemann si prizadeva za bistvene reze, saj črno-rdeča koalicija načrtuje zamenjavo sedanjega Bürgergelda z novo obliko osnovnega socialnega zavarovanja.

Notranji minister Nemčije, Dobrindt, se je znašel pod plazom kritik s strani SPD glede njegovih predlogov o uvedbi neomejenega pripora za deportacijo kriminalcev in nevarnih posameznikov. SPD meni, da je takšen ukrep protiustaven. Hkrati pa se pripravlja sporazum o vračanju oseb s Talibanom.

Landrat okrožja Nordhausen, Matthias Jendricke (SPD), uvaja obvezno delo za mlade prejemnike Bürgergelda, mlajše od 25 let, ki ne obiskujejo šole ali so jo prenehali obiskovati. Ti bodo morali delati do 40 ur tedensko v delavnicah neprofitnih organizacij, sicer jim bo podpora zmanjšana. Ukrep naj bi spodbudil mlade k izobraževanju in zaposlitvi.

V Nemčiji poteka razprava o tem, zakaj veliko ukrajinskih beguncev prejema Bürgergeld (državno pomoč) namesto da bi delali. CSU-jev voditelj Markus Söder predlaga ukinitev te pomoči za Ukrajince. Študije kažejo, da višina plače in socialni stiki v Nemčiji igrajo pomembnejšo vlogo pri zaposlitvi ukrajinskih beguncev, kot pa sama višina socialne pomoči. Nekatere študije poudarjajo, da mnogi Ukrajinci ne delajo, ne zato ker jim je Bürgergeld dovolj, ampak zaradi drugih dejavnikov.

Vodja CSU Markus Söder je predlagal ukinitev Bürgergelda za ukrajinske begunce v Nemčiji, s čimer želi zmanjšati socialne izdatke in spodbuditi zaposlovanje. Predlog je sprožil razpravo o tem, ali je trenutni sistem učinkovit pri integraciji Ukrajincev na trg dela, saj jih je le približno 35 % zaposlenih, vključno z zaposlitvami za krajši delovni čas. Avtorji opozarjajo na morebitne težave pri izvajanju takšnega ukrepa in se sprašujejo o njegovih posledicah.

Generalni sekretar CDU Carsten Linnemann je pozval nemško vlado k obsežnim socialnim reformam po vzoru nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja in njegove Agende 2010. Linnemann meni, da je čas za ukrepanje in ne le za govorjenje, pri čemer se strinja s šefom SPD Larsom Klingbeilom, ki prav tako poudarja pomen reform. Razprava o potrebnih reformah v Nemčiji se tako zaostruje, saj se tako CDU kot SPD strinjata o nujnosti sprememb.

Zaradi naraščajočih izdatkov za Bürgergeld (državljanski dohodek), ki so leta 2024 narasli na skoraj 50 milijard evrov, politiki SPD in Unije v Nemčiji pozivajo k strožjim sankcijam za tiste, ki izkoriščajo sistem. Zahtevajo ukrepe proti izogibanju delu, goljufijam in delu na črno. CSU celo zahteva ukinitev Bürgergelda za Ukrajince.

Nova študija je ovrgla trditve, da je socialna pomoč tako visoka, da se delo ne izplača. Raziskava jasno kaže, da se delo finančno bolj splača od prejemanja socialne pomoči.

Ministrica za delo Bärbel Bas (SPD) je zavrnila predlog vodje CSU Markusa Söderja o ukinitvi Bürgergelda za ukrajinske begunce. Tudi berlinski finančni senator Evers je kritičen do Söderjevega predloga in meni, da bi se morali osredotočiti na širšo sliko.