APDEJT.si

Avtor Kurt Cobb v OilPrice.com opozarja na perečo ranljivost ameriškega električnega omrežja, ki bi lahko paralizirala državo. Čakalne dobe za transformatorje so se podaljšale s 50 na 127 tednov, kar močno zmanjšuje odpornost omrežja proti požarom v naravi, nevihtam ali napadom. Zakonodaja 'Build America, Buy America Act' in globalno povpraševanje po transformatorjih omejujeta dobavo, pri čemer domača proizvodnja ne more pokriti potreb.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da tarifni sporazum Evropske unije z ZDA, ki evropske države sili v nakup ameriških energentov namesto ugodnejših ruskih, spodkopava ekonomsko suverenost članic EU. Medtem je v drugi novici poudarjeno, da je Evropa vojaško nepripravljena na morebitno "agresijo" Rusije, saj ima slabo infrastrukturo, kot so preveč šibki mostovi in ozki tuneli, kar bi lahko oviralo premike sil Nata. Opozorjeno je tudi na birokratske ovire in finančna nesoglasja, ki dodatno prispevajo k tej nepripravljenosti.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je opozoril kitajske uradnike, da bi nadaljnji nakupi sankcionirane ruske nafte lahko povzročili 100-odstotne carine, ki bi jih določil ameriški kongres. Bessent je kritiziral tudi Peking zaradi nakupov iranske nafte in prodaje tehnologije, ki naj bi poganjala rusko vojno v Ukrajini. Kitajska naj bi sicer Bessentu sporočila, da bo zaščitila svojo energetsko suverenost.

Ameriški general je opozoril na morebiten globalni konflikt z Rusijo in Kitajsko, ki bi lahko izbruhnil že leta 2027 in vključeval napade na Evropo in Tajvan. NATO se pripravlja na ta scenarij. Medtem so se pojavili znaki, ki kažejo na preobrat v ukrajinski vojni, saj naj bi ruski predsednik Putin izgubil podporo Donalda Trumpa, kar bi lahko privedlo do dobave napadalnega orožja Ukrajini. Kljub ruskim napadom z droni Shahed, ki so s težkimi taktikami, kot so napadi iz skrajnih višin in uporaba oklepljenih kapsul, preizkušali ukrajinsko zračno obrambo, je Ukrajina napovedala razvoj novega orožja za boj proti tem dronom.

Azerbajdžan aktivno krepi svoj sektor obnovljivih virov energije, s posebnim poudarkom na razvoju spretnosti in povečanju nameščene zmogljivosti. Na pobudo podjetja BP in njegovih partnerjev v projektih Azeri-Chirag-Gunashli, Baku-Tbilisi-Ceyhan, Shah Deniz in Južnokavkaški plinovod je bila uspešno zaključena poklicna izobraževalna pobuda, namenjena razvoju veščin na področju tehnologij obnovljivih virov energije. Država si prizadeva doseči 2.000 MW nameščene zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2027, kar odraža njeno zavezanost diverzifikaciji energetske mešanice, zmanjšanju emisij ogljika in krepitvi energetske varnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o »megaposlu« o nakupu ukrajinskih brezpilotnih letal in orožja s strani ZDA. Ta razprava je bila potrjena v intervjuju za The New York Post in je vključevala podrobnosti o morebitnem dogovoru. Medtem ko je Trumpova nova administracija posebno pozornost namenila digitalnim tehnologijam, nekateri analitiki verjamejo, da bi ZDA lahko »ponastavile« svoj državni dolg.

Evropska unija je sprejela 18. sankcijski paket, ki vključuje nove zgornje meje cen za rusko nafto, s čimer se je okrepil gospodarski pritisk na Rusijo. Medtem so Združene države Amerike opozorile na potencialni globalni konflikt, ki bi ga lahko Rusija in Kitajska sprožili do leta 2027 z napadom na Evropo in Tajvan. Zveza Nato se na te grožnje že pripravlja.

Rusija je zagrozila s preventivnimi napadi, če bi Zahod eskaliral vojno v Ukrajini, vendar je zanikala načrte za napad na Nato ali Evropo. Hkrati je Moskva kritizirala konferenco o »obnovi« Ukrajine v Rimu, ki jo je označila za tekmovanje v cinizmu.

Države članice Evropske unije so se dokončno dogovorile za dvoletno podaljšanje Uredbe o skladiščenju plina, kar omogoča prožnejše polnjenje skladišč. Skladišča plina v EU morajo biti še naprej obvezno napolnjena kot priprava na zimo, vendar se bo to po novem lahko zgodilo nekoliko kasneje v letu kot doslej. Cilj je zagotoviti oskrbo za prihodnje zime, hkrati pa omogočiti večjo prilagodljivost pri polnjenju.

Sirija in Azerbajdžan sta napovedali poglobljene odnose, vključno z dogovorom o izvozu azerbajdžanskega plina prek Turčije. Iranski mediji so izrazili zaskrbljenost glede morebitne premestitve sirskih borcev na Kavkaz, kar bi lahko zaostrilo regionalne napetosti. Poročila o stikih med Izraelom in Sirijo dodatno povečujejo iranske strahove pred osjo, ki bi lahko ogrozila iranske interese in stabilnost v regiji.

Ukrajinske letalske sile so kritizirale izjavo nemškega generalmajorja Christiana Freudinga o morebitnem napadu z 2000 droni Shahed, ki jo vidijo kot pretiravanje. Medtem Ukrajina upa na prejem milijard rubljev od Rusije prek arbitražnih sodišč, predvsem zaradi neizročenih količin plina, kar bi lahko rešilo finančne težave države.

Oskrba z zemeljskim plinom bo v nekaterih regijah Azerbajdžana, natančneje v več vaseh regij Šeki in Zaqatala, začasno prekinjena zaradi vzdrževalnih del na plinovodu srednjega pritiska. Hkrati je Gruzija prekinila dobavo plina Armeniji zaradi popravil na tranzitnem plinovodu "Severni Kavkaz - Južni Kavkaz". Obe situaciji vplivata na zagotavljanje plina za prebivalstvo in gospodarstvo v prizadetih območjih.

Slovaški premier Robert Fico se menda pripravlja na obisk Bele hiše, kjer naj bi podpisal medvladni sporazum z ZDA o izgradnji nove jedrske elektrarne v Jaslovskih Bohunicah. Projekt naj bi izvedlo ameriško podjetje Westinghouse, poročajo slovaški mediji, kot je Aktuality.sk, ki se sklicujejo na informacije madžarskih preiskovalnih novinarjev.

Indijska rafinerija Nayara Energy, v kateri ima ruska naftna družba Rosneft 49-odstotni delež, se že spopada z motnjami pri izvozu goriva. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je EU uvedla sankcije proti rafineriji, ker je velika stranka ruske surove nafte. Pretekli petek je EU sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji. Čeprav so države dobaviteljice nafte EU po invaziji na Ukrajino večinoma ostale enake, je Rusija, ki je nekoč predstavljala 26 % uvoza in bila daleč največji partner EU na tem področju, sedaj izključena iz dobavnih verig.

V bližini Świnoujścia pod dnom Baltskega morja je bilo odkrito potencialno veliko nahajališče nafte in plina, ki ga je potrdila kanadska družba. Poljski energetski gigant Orlen z zanimanjem spremlja te dogodke in že predhodno spremlja rezultate raziskovalnih del. V skladu s svojo večletno strategijo ima Orlen zapisano povečanje izkoriščanja, kar nakazuje morebitno vključitev v projekt. Raziskave na nahajališču Wolin East niso edine na Poljskem; do junija je bilo dokončanih šest vrtin, več pa jih je še v teku.

Večje energetske družbe so izstopile iz svetovalne skupine, ki je promovirala stroge podnebne cilje, saj so ugotovile, da bi takšna uskladitev lahko ogrozila njihovo zmožnost razvoja novih naftnih in plinskih polj. Glavni razlog za odločitev so bile globalne varnostne pomisleke glede oskrbe z energijo.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro nasprotoval načrtu REPowerEU, ki ga je poimenoval »načrt Zelenskega«, saj naj bi ta popolnoma uničil energetsko varnost in konkurenčnost Madžarske. Szijjártó je poudaril, da bi izključitev ruskih energentov večkratno zvišala stroške za gospodinjstva, zato madžarska vlada načrtu močno nasprotuje.

Kanadsko podjetje CEP je ob poljski obali Baltskega morja odkrilo največje nahajališče nafte in plina v zgodovini Poljske, ki je večje od največjega nemškega naftnega polja. Nahajališče se razprostira tudi na delu nemškega ozemlja. To odkritje je sprožilo zaskrbljenost med politiki in prebivalci Usedoma v Mecklenburgu-Predpomorjanski, ki so izrazili strah pred nepopravljivimi posledicami za naravo, vodo in podnebje, medtem ko je poljska stran odkritje pozdravila z navdušenjem.

Madžarska in Srbija sta objavili načrte za izgradnjo novega naftovoda do leta 2027, s čimer želita zagotoviti energetsko varnost in ohraniti nizke stroške komunalnih storitev. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral Bruselj, češ da spodkopava dostop do cenovno ugodne energije. Projekt je del prizadevanj za zaščito interesov obeh držav pred domnevnimi škodljivimi energetskimi politikami Evropske unije.

Združeno kraljestvo je dokončno potrdilo naložbo v jedrsko elektrarno Sizewell C, projekt, vreden 38 milijard funtov (51 milijard dolarjev). Ta odločitev je ključnega pomena za doseganje energetskih in podnebnih ciljev države, saj bo nova elektrarna prispevala k zanesljivi oskrbi z energijo. Finančna sredstva za projekt so bila zagotovljena s strani kanadskega pokojninskega sklada La Caisse, kar je omogočilo vladi, da je dala končno zeleno luč za ta pomembni infrastrukturni projekt.