APDEJT.si

Evropska komisija je pričela preiskavo zoper kitajsko spletno platformo Temu zaradi domnevnih kršitev evropskega Zakona o digitalnih storitvah (DSA). Podjetju grozi kazen v višini 4,26 milijarde evrov, če ne odpravi številnih nepravilnosti. Očitki vključujejo pomanjkljivo zaščito potrošnikov in netransparentne poslovne prakse. Ukrepi so del širših prizadevanj EU za zaščito potrošnikov in zagotavljanje poštene konkurence v digitalnem prostoru, še posebej ob proračunskem primanjkljaju Unije.

Evropski komisar za gospodarstvo, Valdis Dombrovskis, je sporočil, da se je stanje v Romuniji izboljšalo zaradi fiskalnih ukrepov, sprejetih poleti. Komisija zato za zdaj ne bo predlagala ustavitve evropskih sredstev. Premier Ilie Bolojan je dejal, da to potrjuje, da so bili ukrepi vlade v zadnjih mesecih pravilni in da začenjajo dajati rezultate.

Evropska komisija ni vložila pritožbe zoper sodbo Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na dopisovanje med predsednico Ursulo von der Leyen in izvršnim direktorjem farmacevtskega podjetja Pfizer Albertom Bourlo. Rok za pritožbo se je iztekel danes, kar pomeni, da odločitev sodišča postaja dokončna. Ta zadeva je postala pomembna točka za aktiviste za preglednost, ki trdijo, da razkriva pomanjkanje odgovornosti znotraj Komisije.

Evropska komisija je Romuniji sporočila, da mora prerazporediti svoje naložbe, da bi se v letih 2025 in 2026, ko bo proračunski pritisk precejšen, uskladila s predpostavljenimi proračunskimi omejitvami. Finančni minister Alexandru Nazare je po pogovorih z evropskimi predstavniki dejal, da je sporočilo Bruslja jasno in zahteva reprioritizacijo naložb za izpolnjevanje proračunskih ciljev.

Matteo Salvini, italijanski minister za infrastrukturo in promet, je izjavil, da so Evropska unija in Evropska komisija problem za italijanska in evropska podjetja, ne glede na vprašanje carin in Trumpovo politiko. Izjavo je podal ob robu zasedanja, medtem ko čakajo na podrobnosti glede carin.

Evropska komisija je predstavila jesenski del evropskega semestra, ki vsebuje gospodarska priporočila za države članice EU. Kljub pričakovanim višjim proračunskim primanjkljajem avstrijskih zveznih dežel in večji proračunski luknji, Bruselj ne bo uvajal novih zahtev za Dunaj. Avstrija naj bi v letih 2025 in 2026 izpolnjevala zgornjo mejo neto izdatkov, določeno v postopku v zvezi s proračunskim primanjkljajem.

Evropska komisija je predstavila osnutek novega večletnega proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki je sprožil politično bitko, saj naj bi določil finančno prihodnost Unije. Evropski poslanec je razkril, da je v predlogu zapisanih 100 milijard evrov za Ukrajino, medtem ko je bilo 84 milijard evrov omejenih za kmetijstvo. Predlog naj bi vodil v izgubo milijard sredstev za Poljsko, kar je dodatno zaostrilo razmere in napovedalo boj za prerazporeditev sredstev med državami članicami.

Evropska komisija je zavrnila zahteve evropskih finančnih institucij glede odprtosti podatkov o varčevalcih, s čimer se je zoperstavila predlogu uredbe FIDA. Hkrati je Bruselj predlagal vzpostavitev novega mehanizma skupnega zadolževanja v višini do 395 milijard evrov za soočanje z velikimi krizami, kot sta pandemija COVID-19 in ruska invazija na Ukrajino. Ta sklad bi zagotavljal posojila državam članicam v težavah. Razkriti so bili tudi ključni elementi reforme Skupne kmetijske politike (SKP), ki je del spornega večletnega proračuna EU.

Hrvaški premier Plenković je izjavil, da pričakuje dve leti pogajanj o predlogu proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki znaša dva bilijona evrov. Kljub splošnim pomislekom glede predloga je izrazil optimizem glede izida pogajanj za Hrvaško.

Evropska komisija je predlagala nov sedemletni proračun Evropske unije za obdobje 2028-2034 v višini dveh bilijonov evrov, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s trenutnim proračunom. Predlog vključuje podvojitev sredstev za Ukrajino, s predlaganim skladom v višini 100 milijard evrov, ter petkratno povečanje naložb, povezanih z obrambo. Cilj je tudi povečanje fleksibilnosti proračuna. Medtem ko nekatere države članice, kot je Finska, pozivajo k zmernosti glede skupne višine proračuna, pa podpirajo dodelitev sredstev za obrambo, konkurenčnost in Ukrajino. Ukrajinski parlament je medtem v prvem branju podprl spremembe zakona o državnem proračunu za leto 2025, namenjene finančni podpori varnostnemu in obrambnemu sektorju.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da predlaganemu novemu proračunu Evropske komisije (EK) manjkajo jasne strateške osnove in da bi takšen proračun uničil Evropsko unijo. Poudaril je, da bi se moralo petkrat več denarja nameniti za obrambo.

Češka je v prvem polletju letos iz skladov Evropske unije prejela 24 milijard čeških kron več, kot jih je vplačala v proračun EU. Slovaška je medtem pospešila črpanje eurofondov in do konca junija prejela 1,099 milijarde evrov od skupno 12,79 milijarde evrov, ki so ji na voljo v programskem obdobju 2021–2027.

Evropska komisija je predstavila sedemletni predlog proračuna Evropske unije za obdobje 2028-2034, znan kot večletni finančni okvir (MFF), v višini 1.800 do 1.816 milijard evrov, kar predstavlja 1,26 % bruto nacionalnega dohodka. Italijanski minister Lollobrigida je poudaril, da predlog ne dosega zastavljenih ciljev, še posebej glede podpore kmetijstvu. Predlog je že povzročil delitve in kritike med državami članicami, kar napoveduje dolgotrajen postopek potrjevanja. Vendar pa je bilo potrjeno, da bo imel predor Brenner ponovno na voljo evropska sredstva za promet, saj bo evropski program za mobilnost skupno mobiliziral 81,4 milijarde evrov.

Nemčija je zavrnila predlog Komisije Evropske unije glede finančnega načrta za EU med letoma 2028 in 2034, ki ga je predstavila predsednica Ursula von der Leyen, saj ga označujejo za 'nesprejemljivega'. Hkrati je Evropska komisija sprožila postopek proti Nemčiji zaradi nepopolnega izvajanja predpisov EU o plastiki za enkratno uporabo, s čimer se poudarja neusklajenost države z evropskimi smernicami.

Evropska komisija načrtuje zvišanje trošarin na tobak, kar bi lahko drastično podražilo cigarete v Nemčiji. V državi, kjer je približno 16 milijonov kadilcev, bi to pomenilo precejšnje finančno breme. Tobakarski lobi izraža zaskrbljenost in opozarja na morebitni »cenovni šok« ter druge negativne posledice. Podrobnosti o načrtovanih podražitvah niso navedene, vendar je jasno, da se industrija in potrošniki pripravljajo na pomembne spremembe cen.

Evropska komisija je predlagala zvišanje pristojbine za Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) s prvotnih 7 evrov na 20 evrov. Razlog za to povišanje je inflacija, ki je povzročila povečanje stroškov med ponavljajočimi se zamudami pri uvedbi sistema, in dodatni operativni stroški.

Evropska komisija (EK) predlaga spremembo postopka podaljševanja sankcij proti Rusiji, da bi se izognila vetu Madžarske. Predlog EK predvideva, da bi se sankcije podaljševale z navadno večino držav članic Evropske unije, namesto s soglasjem vseh. Ta poteza sledi vse večjim težavam pri doseganju soglasja o sankcijah zaradi zadržanosti Madžarske.

Katalonski parlament je odobril zahtevo, da morajo vsi zdravstveni delavci v katalonskem zdravstvenem sistemu v enem letu po začetku dela pridobiti potrdilo o znanju katalonščine na ravni B2. Poleg tega je bilo poudarjeno, da se predlagani model financiranja za Katalonijo precej razlikuje od baskovskega gospodarskega sporazuma, kar je povzročilo več negotovosti kot jasnosti in odprlo kompleksna pogajanja brez določenih številk ali časovnega okvira.

Evropska komisija je napovedala svoj predlog proračuna EU v višini 1,8 bilijona evrov, ki bo predmet intenzivnih pogajanj v naslednjih sedmih letih. Analiza Politico kaže, da so države vzhodne Evrope med prejemnicami sredstev. Kljub temu bo Romunija prejela znatno manj sredstev kot Poljska, saj bo v večletnem proračunu EU za obdobje 2028–2034 dobila 60,2 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat manj od Poljske. Romunska dodelitev sredstev je namenjena nacionalnim in regionalnim partnerskim načrtom.

Nemška tobačna industrija je izrazila zaskrbljenost zaradi predloga Evropske komisije o znatnem zvišanju obdavčitve cigaret, kar bi lahko povzročilo, da bi cena paketa cigaret v Nemčiji poskočila z okoli 8,50 evra na več kot 12 evrov. Opozarjajo tudi na morebitno podražitev 30-gramskega zavitka tobaka na 18 evrov, kar bi predstavljalo 'cenovni šok' za potrošnike.