APDEJT.si

Izraelske sile so v severni Gazi ubile najmanj 30 Palestincev, ki so čakali na humanitarno pomoč. Po navedbah agencije za civilno zaščito, ki jo vodi Hamas, je bilo v streljanju ranjenih približno 300 ljudi. Izrael je potrdil streljanje, a trdi, da so bili to opozorilni streli.

V Gazi je umrlo dvajset ljudi, ko se je v bližini begunskega taborišča Nuseirat prevrnil tovornjak, ki je prevažal humanitarno pomoč. Hkrati pa Michael Fakhri, posebni poročevalec ZN o pravici do hrane, opozarja, da bo lakota v Gazi pustila trajne posledice na prihodnjih generacijah.

Zaradi katastrofalnih razmer v Gazi je 13 humanitarnih organizacij pozvalo k izrednemu vrhu v nemški kanclerski službi. Organizacije, ki delujejo na tem območju, poudarjajo nujnost učinkovitih humanitarnih ukrepov.

Humanitarne razmere v Gazi ostajajo katastrofalne, saj otroci stradajo, medtem ko so delavci humanitarne pomoči preobremenjeni, zaloge goriva in vode pa kritično nizke. Kljub izraelskim "taktičnim premorom" se razmere niso izboljšale. Eden od treh prebivalcev Gaze ni jedel že več dni, ljudje pa so ustreljeni, medtem ko poskušajo priskrbeti hrano za svoje družine. Otroci hlapijo, kar kaže na resnost krize na terenu.

Socialdemokrati v Karlstadu so zaradi humanitarne krize v Gazi pozvali švedsko vlado k nujni pomoči in uvedbi sankcij proti Izraelu. Medtem pa na Nizozemskem poteka razprava o tem, ali dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid. Različni mediji, kot so NOS, Trouw in AD, imajo različna stališča glede tega vprašanja, kar je razvidno iz posebne tematske oddaje 'Dit is de Dag', kjer so gostovali uredniki omenjenih medijev.

Strokovnjaki opozarjajo, da so v Gazi najbolj ogroženi otroci, starejši in tisti z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, saj se lakota poglablja. Humanitarne agencije, vlade in opazovalci ZN za prehransko varnost poročajo o naraščajoči lakoti, zlasti med otroki, mlajšimi od pet let. Starši se bojijo, da bodo zaradi podhranjenosti izgubili tudi zdrave novorojenčke. Uradniki v Gazi so sporočili, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih več deset ljudi, večina med njimi, ko so poskušali poiskati pomoč. Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je izjavil, da taktični premori ne omogočajo neprekinjenega dotoka humanitarne pomoči, ki je nujna za zadovoljitev izjemnih potreb v Gazi.

Egipt je poslal letalsko pomoč v Gazo, pri čemer so vojaška letala odvrgla humanitarne zaloge. Hkrati je egiptovska vlada urila več sto Palestincev za prevzem varnostnih odgovornosti v Gazi, kar je potrdil egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi kanadska napoved o priznanju Palestine lahko otežila dosego trgovinskega sporazuma. Hkrati so se pojavili dvomi o praktičnem učinku priznanja Palestine s strani Francije in drugih držav na življenje ljudi v Gazi, kljub povezavam z odločitvijo Izraela o odprtju humanitarnih koridorjev.

Maroko je poslal štiri letala s približno 180 tonami pomoči, vključno z osnovnimi živili in mlekom, v Izrael, od koder bo pomoč dostavljena v Gazo. Egipt, Jordanija in Združeni arabski emirati so izvedli zračne dostave humanitarne pomoči nad Gazo, med naraščajočim mednarodnim pritiskom in blokadami dostave pomoči po kopnem.

Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi razpravljal o humanitarnih razmerah v Gazi. Istočasno je ameriški senat zavrnil poskuse blokade prodaje orožja Izraelu zaradi dogajanja v Gazi.

Egiptovska vojaška letala so že drugi dan zapored nad Gazo izvedla spuščanje humanitarne pomoči, saj se stopnjujejo strahovi pred bližajočo se humanitarno katastrofo zaradi lakote. Letala so pomoč v torek usmerila v osrednjo Gazo, s poudarkom na mestu Deir al-Balah, kjer se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Mednarodna kritika se krepi zaradi poglabljanja lakote. Maroški kralj Mohamed VI., predsednik jeruzalemskega odbora, je izdal navodila za nujno humanitarno in medicinsko pomoč palestinskemu ljudstvu, zlasti prebivalcem Gaze. Medtem posebna poročevalka ZN za mučenje, Alice Jill Edwards, izraža globoko zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila smrti, povezanih z lakoto med Palestinci v Gazi, in poziva vse strani k spoštovanju humanitarnih odgovornosti v skladu z mednarodnim pravom.

Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

V Grčiji je odbor za mednarodno popuščanje in mir v Solunu pozval k množičnemu protivojnemu shodu proti imperialističnim načrtom in vojnam. Turčija je podpisala Skupno deklaracijo Haaške skupine, vendar se ni zavezala omembam, ki bi bile v nasprotju z UNCLOS. Vzdušje po sporazumu med ZDA in EU o trgovini in carinah je bilo napeto, kar je povzročilo kritike znotraj evroatlantskih odnosov.

V Izraelu se pojavljajo vse glasnejše kritike na račun vladnih ukrepov v Gazi, s pozivi k "drastičnim sankcijam" zaradi "genocida", kot ga nekateri imenujejo. Mednarodni pritisk, ki ga spremljajo pretresljive podobe stradajočih otrok iz Gaze, je prebil izraelske meje in sprožil razkol v družbi. Medtem ko se del prebivalstva zavzema za ostrejše ukrepe in nadaljevanje okupacije, drugi izražajo šok in zaskrbljenost zaradi humanitarne krize. Mednarodno sodišče v Haagu odločitev o domnevnem genocidu v Gazi zavlačuje, medtem ko palestinske oblasti poročajo o najmanj 30 smrtnih žrtvah izraelskih napadov na območju, kjer se deli humanitarna pomoč. Kanada je napovedala priznanje palestinske države, kar je naletelo na obsodbo Izraela.

Združeno kraljestvo je dostavilo prvo humanitarno pomoč v Gazo, Izrael pa je načrte Združenega kraljestva o priznanju Palestine označil za nagrado Hamasu, ki kaznuje njegove žrtve. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da takšna odločitev spodbuja terorizem in škodi prizadevanjem za premirje v Gazi.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi se je v Kairu srečal s pakistanskim načelnikom združenega štaba, generalom Sahirjem Shamshadom Mirzo, in italijanskim obrambnim ministrom Guidom Crosettom, da bi razpravljala o krepitvi dvostranskega vojaškega in varnostnega sodelovanja ter razmerah v Gazi. V ločenem dogodku so se Katar, Savdska Arabija, Egipt in Arabska liga pridružili pozivu Hamasu k razorožitvi in odstopu z oblasti v Gazi. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je v Washingtonu govoril tudi z ameriškimi senatorji o strateškem partnerstvu, vključno z Gazo in jezom na Nilu. Medtem sta se izraelska in sirska delegacija na pogovorih v Azerbajdžanu posvetovali o naraščajočih varnostnih vprašanjih na jugu Sirije.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnjega prenehanja sovražnosti v Gazi, saj so tamkajšnje razmere postale nevzdržne. Hkrati je avstralska laburistična senatorka Michelle Ananda-Rajah, ki se opisuje kot zaveznica Izraela, kritizirala Netanjahujevo vlado in blokado Gaze označila za kršitev mednarodnega prava.

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je kritiziral britanskega premierja Keirja Starmerja in dejal, da bi priznanje palestinske države v septembru, če Izrael ne bi spoštoval britanskih pogojev, nagradilo terorizem Hamasa. Starmer je predhodno napovedal, da bo Velika Britanija priznala palestinsko državo v septembru, če Izrael ne bo privolil v prekinitev ognja v Gazi. Netanyahu je Starmerjeve načrte označil za nagrajevanje »Hamasovega pošastnega terorizma«.

Mjanmarska vojska je obstreljevala samostan v Kyaukmeju, pri čemer je umrl menih. Kambodžanski deminerji so razstavili skoraj tono težko tajsko bombo, ki je padla na dom civilista. Poročali so tudi o poškodbah treh cest v okrožju Banteay Ampil in mestu Samrong v provinci Oddar Meanchey zaradi obstreljevanja s tajskimi topovi. V Vietnamu so opozorili, da neinfekcijske bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen, povzročajo do 80 % smrti. Umrl je tudi priljubljen pevec Sai Joeng Han, kar je užalostilo njegove oboževalce.